Tiskane izdaje
Ljubljana – Kmalu naj bi bil znan razplet prve bitke za prestol najmočnejše športne organizacije na svetu – Svetovne nogometne zveze (FIFA). Delegati iz 209 držav članic bodo ob 9.30 začeli kongres, katerega vrhunec bo 17. točka dnevnega reda, volitve predsednika. Kandidata sta zdajšnji prvi mož Joseph Blatter in izzivalec Ali bin al-Hussein.
Niti pisci najbolj vznemirljivih hollywoodskih scenarijev si ne bi mogli izmisliti boljše zgodbe. Po aretacijah korupcije osumljenih funkcionarjev FIFA in potem, ko je »v igro« pompozno vstopil ameriški preiskovalni urad FBI, so se dan pred volitvami oglasili »topovi najmočnejšega kalibra«, ruski predsednik Vladimir Putin in angleški premier David Cameron. Predsednik evropske krovne organizacije Michele Platini je bil v senci kljub soočenju z velikim šefom. Francoz je nekoč tesnemu zavezniku Blatterju prijazno svetoval slovo.
Putin je izkoristil »brutalno« posredovanje Američanov – uporabil je tudi svoja večna »jokerja« Juliana Assangea in Andrewa Snowdna – in jih obtožil delovanja zunaj njihove pristojnosti ter poskusa ustrahovanja z morebitnim odvzemom SP leta 2018 Rusiji. Ker naj bi si gostiteljstvo pridobila tudi s podkupovanji. Putin je seveda zaščitil Blatterja. Cameron je švicarskega »Napoleona« pozval k odstopu.
Barack Obama, sicer privrženec košarke, ni prilival olja na ogenj, a brez ameriškega predsednika ni šlo. V središču afere se je znašel »Messi« med prvimi možmi ZDA Bill Clinton, ki je bil častni predsednik ameriške kandidature za organizacijo SP leta 2022. Po porazu ameriške kandidature je Clintonova humanitarna fondacija čez noč dobila denar. FIFA naj bi prispevala od 50.000 do 100.000 evrov, bančni račun fondacije so za nekaj milijonov € oplemenitile še donacije organizacijskega komiteja SP 2020 in države Katar.
Včerajšnji dan je minil v številnih srečanjih, iskanju rešitev in novih poti. Platini in UEFA sta zavrnila možnost bojkota volitev (ne pa tudi SP 2018), a so se evropske članice (Rusija?) odločile, da bodo podprle jordanskega princa Alija bin al-Husseina. V skupni izjavi, ki jo je posredovala tudi Nogometna zveza Slovenije, je UEFA med drugim poudarila, da v aferi nihče iz UEFA ni osumljen česarkoli nezakonitega, da se preiskava v nobeni točki ne nanaša na UEFA. Stališče UEFA in njenih članic je, da so sumi korupcije pri FIFA pričeli tako močno škodovati nogometu, da so v tej organizaciji potrebne korenite spremembe. Evropska zveza ugotavlja, da ne gre več samo za predsednika Blatterja, temveč da bi bilo vsako nadaljevanje pod istim vodstvom, zaradi ponavljajočih se sumov korupcije, uničujoče ne le za FIFA in UEFA, pač pa za nogomet nasploh.
Blatter je kljub ostri kampanji in obtožbam zavrnil pozive k odstopu. »Ne morem nadzirati vseh posameznikov. Pričakujem še veliko neprijetnih razkritij, ampak čiščenje je potrebno, da bi si FIFA povrnila zaupanje in ugled,« je povedal Švicar, ki je opozoril, da ločeno od ameriške poteka še ena preiskava, ki jo je sprožila prav FIFA.
Če v zadnjem trenutku ne bo prišlo do korenitih zasukov, ima Blatter še vedno več glasov kot opozicija. Evropa skupaj z glasovi ameriških zvez ne bo zmogla premagati Afrike in drugih številnih majhnih »Deviških otokov«. In tudi večine azijskih članic, ki so podprle Blatterja in ne al-Husseina.
