Na Brdu prvo dejanje operacije Poljska: Matjaž Kek brez kadrovske revolucije

Kdo je slab mesec po polomu Slovenije v boju za euro 2020 še vedno v načrtih selektorja Matjaža Keka? Mariborčan bo danes popoldne razkril seznam fantov, s katerimi bo naslednji teden najprej napadel Latvijo, tri dni zatem še Poljsko, ob tem pa ima le malo argumentiranih razlogov za kadrovsko revolucijo.



Številni navijači so upravičeno razočarani nad učinkom Kekovih reprezentantov, od katerih so oktobra pričakovali (naj)več. To je razumljivo in normalno – Josip Iličić, Benjamin Verbič, Andraž Šporar, Petar Stojanović in drugi, ki so v septembru na veličasten način zmleli Poljake, nato pa s požrtvovalnostjo in neverjetno trmo premagali še Izraelce, so mesec dni pozneje pogoreli na celi črti in v tekmah z Makedonijo ter Avstrijo odpovedali kot moldavska industrija.

41-letni Handanović prvo ime tekme v Šiški

Logično, da v Stožicah zahtevajo drastične poteze selektorja. Matjaž Kek je v prvem odzivu po tekmi napovedal spremembe, potrdil jih je tudi včeraj v pogovoru za Delo, v seštevku pa je dovolj izkušen, da pozna slovensko realnost: ne obstaja prav veliko alternativ, ki jih še ne bi preizkusil noben selektor pred njim. Ob kadru, ki je dobil priložnost v zadnjih mesecih – Kek v resnici ni veliko menjal –, in skritih resursih na klopi za rezerve (Zajc, Črnigoj, Majer, ...) igrajo v tujini še nekateri fantje, ki bi jih veljalo preizkusiti, če/ko bo napočil čas. Če odmislimo Kevina Kampla in Nejca Skubica, Amedej Vetrih denimo redno igra za Rizespor v Turčiji, podobno standarden član Empolija je Leo Štulac v italijanski v serie B, več legionarjev zanesljivo igra tudi na Poljskem (Korun, Bohar, Živec, …), nekateri so začeli opozarjati nase v Rusiji (Vombergar, Bizjak, …), potem ko so opravili prilagajanje na umetno travnato površino tamkajšnje premier lige.



Pravih razlogov za kadrovsko revolucijo Kek torej nima. Kdor meni, da bi bilo posebej modro rokohitrsko poslati v ogenj celotno enajsterico slovenskega prvenstva, bi si moral osvežiti spomin na kratko evropsko poletje klubov iz 32. lige v Evropi ali zadnji obisk državnega prvaka v Ljubljani. Prvi adut slovenskega giganta Maribora na gostovanju pri novincu v Spodnji Šiški je bil 41-letni vratar Jasmin Handanović!

Enajsterica Srečka Katanca v povprečju stara 29,3 leta

Slovenci se bodo resda težko sprijaznili z dejstvom, da uvrščanje nogometašev med evropsko elito ali na nogometni expo – naslednji bo leta 2022 v Dohi – ne more biti samoumevno, kot to velja v večini drugih kolektivnih panog, ki niso tako konkurenčne kot nogomet. Navijači niso potrpežljivi, in tega jim ne gre zameriti, če ne drugega, za uro in pol sproščanja drago plačajo vstopnico. Bolj odgovorni pa bi lahko ravnali drugače, kar so ne nazadnje zaman opozarjali že Kekovi predhodniki od Stojanovića, Katanca, do Kavčiča, ki je opravil zadnjo menjavo rodov.






Zgovorna je primerjava povprečne starosti reprezentantov v primeru uvrstitve na velike turnirje: enajsterica Srečka Katanca, ki je novembra 1999 v dveh zgodovinskih večerih zmlela Ukrajino, je tedaj v povprečju štela 29,3 leta, enaka kadrovska zasedba je bila novembra 2001 v še enem epskem dvoboju z Romunijo še dve leti – starejša … Kekova začetna enajsterica v tekmi z Latvijo – denimo brez poškodovanih 30-letnikov Krhina in Bezjaka – naj bi štela v povprečju 26,8 leta. To ne pomeni nujno, da je treba vsakogar čakati v nedogled in mu neskončno dolgo gledati skozi prste. Drži le, da nekateri zorijo počasi – najstarejši član najbolj nepredvidljive trojice v aktualni Kekovi jati Šporar-Stojanović-Verbič je prav slednji, ki bo konec meseca dopolnil »šele« 26 let.



Po odličnem septembru in klavrnem oktobru se zdi, da starost/mladost fantov ni ključni dejavnik za njihove toplo-hladne predstave, prej značaj in soočanje s pritiskom, torej splošna raven kakovosti. Velja tudi obratno: po desni so prehitevali prav Kekovi fantje v boju za Južno Afriko, ki so na spektakularen način strli odpor Rusov pri povprečni starosti 26,6 leta.