Tiskane izdaje
Ljubljana – Včerajšnje dogajanje ob Ženevskem jezeru morda že pomeni, da se bo Evropa podala v predvolilno kampanjo za predsednika Svetovne nogometne zveze (FIFA) z »novim« kandidatom. V boj za naslednika Seppa Blatterja se je podalo kar osem kandidatov za predsednika.
Do izteka roka so vložili svoje kandidature predsednik Azijske zveze, šejk Salman bin Ebrahim Al Khalifa iz Bahrajna, nekdanji podpredsednik Svetovne nogometne zveze, jordanski princ Ali – slednji je neuspešno kandidiral letos, ko ga je porazil Blatter –, nekdanji uradnik FIFA Francoz Jerome Champagne, nekdanji reprezentant Trinidada in Tobaga David Nakhid, južnoafriški bogataš Tokyo Sexwale, prvi mož liberijske zveze Musa Bility, začasno suspendirani predsednik UEFA Michel Platini in generalni sekretar UEFA Gianni Infantino.
Napoved kandidature slednjega je morda najbolj zgovorna. Na isti dan je etična komisija FIFA zavrnila pritožbo suspendiranega Michela Platinija, izvršni odbor UEFA pa je v boj za vrh FIFA poslal njegovega pomočnika Giannija Infantina. To namiguje na realnost – evropska nogometna družina je očitno ocenila, da bo Platini le stežka zadovoljivo pojasnil, zakaj je šele devet let po opravljenem delu za Seppa Blatterja, torej leta 2011, dobil nakazanih 1,8 milijona evrov, in še to le na podlagi ustnega dogovora med Švicarjem in Francozom. Tudi sicer se zdi, da je Platini izgubil del podpore ne glede na razplet njegove pritožbe, o kateri bo nazadnje odločalo še Mednarodno razsodišče za šport v Lozani (CAS).
Platini in Infantino uživata na stari celini velikanski ugled, zato ni bilo čudno, da je izvršni odbor UEFA na včerajšnji izredni seji soglasno podprl kandidaturo Infantina, četudi ima formalno še vedno v ognju Platinija. Na ta način je namreč Evropa ostala v boju za predsedniški položaj FIFA z verodostojnim in dobro prepoznavnim kandidatom, ki sodi med najsposobnejše operativce v svojem poslu, hkrati pa do zadnje kapilare pozna sistem delovanja tako zapletene in žive organizacije, kot je UEFA. Vse to bi 45-letnemu poliglotu iz Švice prišlo še kako prav po morebitni zmagi na volitvah, ki bodo 26. februarja 2016 na sedežu FIFA v Zürichu.
»Verjamemo, da premore Gianni Infantino vse lastnosti za to, da se spopade z velikimi izzivi, ki so pred svetovno nogometno družino, in za to, da vodi organizacijo, kot je FIFA, do nujnih reform, ki bi krovni nogometni hiši povečale integriteto in kredibilnost,« so včeraj pospremili podporo Infantinu pri UEFA. Vseh 20 članov izvršnega odbora UEFA je zaželelo srečo svojemu generalnemu sekretarju: »Veseli nas, da je Gianni sprejel kandidaturo in da čuti našo enotno podporo v nameri, da postane predsednik FIFA.«
V zakulisju so seveda začeli preštevati 209 volilnih glasov po načelu »ena zveza en glas«, ki je najmanj neustrezno, če že ne sporno, toda morebitne spremembe bo uvedel šele novi predsednik. Evropa doslej ni sedela križem rok, prav Infantino je bil v minulih mesecih večkrat na obisku v Katarju in drugje na Bližnjem vzhodu, ki – mimogrede – premore izjemno močnega kandidata. Bahrajnski šejk Salman ta čas velja za prvega favorita volitev, saj uživa podporo številnih nacionalnih zvez iz Evrope, Azije – tesno je povezan z enim najvplivnejših oseb olimpijske družine, kuvajtskim šejkom Ahmadom Al-Sabahom –, Južne Amerike in Afrike. Gre za strahovito močno globalno kapitalsko navezo prvih mož Azijske nogometne zveze (Salman) in Azijskega olimpijskega komiteja (Sabah).
Zdi se, da bi imel šejk Salman še najmanj težav s pridobivanjem glasov, več pa s prepričevanjem svetovne nogometne družine, da je prav on kandidat, ki ga ta čas mrzlično išče načeta in razrvana FIFA. Navsezadnje pa bo gotovo pomemben tudi glas začasno »pozabljenega« predsednika Seppa Blatterja. Ne pozabimo: volilni delegati so vedeli za njegovo domnevno koruptivnost že pred 29. majem, a so mu tedaj kljub temu namenili 133 glasov, jordanskemu princu Aliju pa le 73.
