Na takšen večer spomin na Trnavo še bolj boleč

Ljubljana – Slovenska nogometna reprezentanca tudi po 8. kolu kvalifikacij ostaja v igri za nastop na svetovnem prvenstvu v Rusiji. Sinoči je zmlela baltskega tekmeca, nasula Litvi štiri gole in se gosposko odzvala na poraz na Slovaškem. Slovenske možnosti za Rusijo 2018 so kljub temu pičle, saj o njihovi usodi odločajo tudi drugi.

Sinočnji večer je ponujal več vprašanj kot odgovorov. Kako se bodo odzvali na klavrno petkovo podobo rojakov v Trnavi slovenski navijači – bodo selektorju Srečku Katancu in reprezentantom namenili koncert žvižgov, ali jih bodo bodrili do 90. minute, nato pa na novo ocenili položaj? Koga je imel v mislih Katanec, ko je zatrdil, da številni ne morejo odigrati dveh tekem v pičlih treh dneh? Mar fantje sploh verjamejo v uspeh in lastne sposobnosti?

»Črni petek« je pač pustil opazne posledice na reprezentanci, ki je pred začetkom bojev za Rusijo vsaj potihem merila na presenečenje, ta čas pa ji kaže izjemno slabo v boju za drugo mesto v skupini F.

Začetek tekme je potrdil najbolj realno tezo – da so Litovci najmanj tako razrvani kot Slovenci in da je po domačem porazu s Škotsko z 0:3 tudi zanje vsaka tekma do konca kvalifikacij odvečna kot predigra pri mladih zaljubljencih. Gostje so bili namreč v Stožicah bolj ali manj brezvoljni, kar so s pridom izkoriščali Katančevi izbranci. Nizali so napad za napadom, resda so bili njihovi poskusi povečini nekonkretni in premalo ambiciozni, še najbolj razigran pa je deloval Josip Iličić. »Jojo« je bil eden od šesterice članov udarne enajsterice iz Trnave, štiri je Katanec poslal na klop – to so bili Amedej Vetrih, Rene Krhin, Valter Birsa, Tim Matavž –, Bojan Jokić pa se je poškodoval. Namesto njih so dobili priložnost Mitja Viler, Jan Repas, Rajko Rotman, Benjamin Verbič in Andraž Šporar. V članski reprezenatnci je torej debitiral tudi 20-letni Repas, eden od glavnih akterjev Domžal v evropskem poletju, po novem pa član francoskega prvoligaša Caena.

Kljub živahnemu, a ne posebej kakovostnemu nogometu, gledalci niso videli kdo ve koliko pravih priložnosti za gol. V prvem polčasu je enkrat lepo zaposlil Iličića bočni adut Nejc Skubic, a je zvezdnik Atalante meril čez vrata, enkrat pa je Iličić kar dobro ogrozil gostujočo zasedbo s prostega strela. Toda zmagovalca tekme so odločili z enajstmetrovk, ne s kombinatorno igro. Prvo je priigral Slovencem Iličić, potem ko so ga podrli na robu kazenskega prostora po podaji Benjamina Verbiča, drugo pa Repas, potem ko je izkoristil naivnost vratarja Šetkusa. Obakrat je bil zanesljiv izvajalec strela z bele točke Josip Iličić in si v svoji 47. tekmi pripisal 4. in 5. gol v majici Slovenije. Obeh golov se je razveselil tudi predsednik države Borut Pahor, čigar zastava je vihrala ob predsedniku NZS Radenku Mijatoviću.

Tudi akterji na igrišču so ohranili državotvorno držo in do konca tekme poskušali razveseliti dobrih 6000 najbolj zvestih navijačev, ki so prišli podpret reprezentanco tudi v njenih najtežjih trenutkih po jesenski kalvariji v letu 2012. Strel Mihe Mevlje z glavo so gostje še izbili z golove črte, toda kljub temu so zasluženo prejeli še dva gola. Najprej je matiral Šetkusa Verbič po lepi akciji in spodkopanem strelu čez vratarja, nato je stopil na sceno še Valter Birsa. Najboljši slovenski nogometaš po Zlatku Zahoviću je delno nepričakovano začel tekmo na klopi za rezerve, toda zavoljo tega ni deloval na igrišču prav nič užaljeno. Prikazal je velik motiv – po tem ko je poslal v ogenj Verbiča, se je vpisal med strelce še sam. To je bil pravi sprehod Šempetrčana po kazenskem prostoru gostov v slogu Romaria, strel pa v slogu golgeterjev – 4:0.

Katanec, reprezentanti in navijači – slednji so podprli fante, na koncu pa jih nagradili z aplavzom – so torej odgovorili na zastavljena vprašanja, četudi usoda v boju za Rusijo 2018 ni več v njihovih rokah. Scenarij za slovensko senzacijo je znan: v Londonu morajo premagati Angleže in nato v Ljubljani Škote, slednji pa doma ne smejo izgubiti s Slovaki.