Naj odmeva le navijaška pesem

Cardiff – Eni upajo, da bo zmagal Juventus, drugi, da bo slavil Real Madrid, vsi skupaj si želijo finale lige prvakov brez terorističnega napada. Skrb za varnost je osrednja tema dogajanja v Cardiffu, toda organizatorji bodo imeli delo z oskrbo prek 200.000 obiskovalcev.

Ideja o treh Slovencih v letošnjem finalu lige prvakov ni bila daleč od uresničitve. Vratar Jan Oblak je z Atleticom izpadel šele v polfinalu, sodnik Damir Skomina je dobil finale evropske lige, zagotovo pa bo zraven predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin. Na očeh bo predvsem zaradi podelitve pokala zmagoviti zasedbi, a ko bo zvečer zatisnil oko, bo najbolj srečen, če bo finale lige prvakov minil brez varnostnega incidenta.

Množica v Cardiffu bi se morala deliti na navijače Juventusa in Reala, toda med njimi je opazna še ena skupina – to so varnostniki, policisti in vojaki. Skupno naj bi jih bilo okoli dva tisoč. Opazni so na vsakem koraku, njihova množičnost pa se stopnjuje okoli štadiona in navijaških parkov. Najbolj so izraziti specialci v polni bojni opremi, a čeprav so prijazni in nasmejani, da ne ustvarjajo nepotrebne živčnosti, je to slaba uteha za vse, ki stojijo v dolgih kolonah pred vhodi v nogometne in navijaške objekte.

Najbolj dolgotrajen je pregled torb, toda morebiten terorist se lahko razstreli tudi v gneči pred vhodom. V tako dolgih kolonah bi s seboj v onostranstvo zagotovo vzel precej človeških duš. Med preventivnimi ukrepi je zato videonadzor obrazov pri vseh kritičnih točkah – okoli nogometnih in navijaških objektov, na avtobusnih in železniških postajah ter v trgovskih središčih.

Da bi preprečili teroristične napade z avtomobili in tovornjaki, so ulice v središču Cardiffa zaščitili z nasipi in tehničnimi ovirami. Postopoma so redčili promet, zato ga danes sploh ne bo, a je več helikopterjev in ladijskih patrulj po reki in v marini. Cardiff je tako zaščiten po kopnem, zraku in vodi.

Do vsega se pride peš

Uefa bo v prihodnje imela strožja merila pri dodelitvi finala, ampak ne samo zaradi varnosti. Za prihodnje leto ostaja organizator Kijev, vendar je za leto 2019 pred Bakujem zdaj v prednosti Madrid z novim Atleticovim štadionom. Prejšnji predsednik Uefe Michel Platini se je zavzemal, da bi imeli evropski »superbowl« vsi konci in kraji stare celine, toda že dogajanje pred letošnjim finalom je potrdilo, da je Cardiff s 350.000 prebivalci premajhen. V valižanskem mestu za danes pričakujejo več kot 200.000 obiskovalcev, v Cardiffu pa je uradno samo okoli 4000 hotelskih sob. Ponudba je celo tako skromna, da bodo nogometaši Reala spali v hotelu s štirimi zvezdicami.

Navijači so zadovoljni z bistveno manjšim udobjem, veseli so samo, da najdejo sobo, toda večina je morala prenočišče iskati več sto kilometrov stran v Bristolu in Swanseaju, nekateri pa kar v Birminghamu in Londonu. Drugi problem je, da so zaradi občutnega presežka povpraševanja narasle cene v nebo. Za povsem povprečne sobe zahtevajo hotelirji in domačini (preko platforme Airbnb) tudi več kot tisoč evrov na noč. Eden je za zasoljen znesek 300 evrov ponujal kar leseno kolibo v svojem vrtu. In potem je tukaj še izziv, kako v tako majhnem mestu vse te obiskovalce nahraniti in prevažati.

Vsak kolajna ima tudi drugo plat. Cardiff diha s finalom, kot da gre za mestni praznik. V središču so vse ulice in trgi okrašeni z zastavami in plakati lige prvakov. Ko gostinci in taksisti slišijo neznano govorico, takoj povprašajo, ali si v Cardiffu zaradi nogometa. Drugače je bilo v preteklosti v večjih mestih. Denimo v Londonu v letih 2011 in 2013 v mnogih predelih na dan finala ni bilo nobenega nogometnega vzdušja. Razlika je tudi pri štadionu. Drugje je navadno umaknjen na obrobje velemest, zato je potrebna vožnja z vlakom ali avtobusom, v Cardiffu pa je štadion skoraj v središču mesta. Do vsega zato prideš v sproščenem sprehodu.

Samo največji in najbogatejši

Izbor prihodnjih gostiteljev finala lige prvakov bo zgolj nov košček v podobi modernega nogometa, v katerem je prostor samo še za največje in najbogatejše. Stari romantiki tarnajo, da nogomet izgublja dušo, toda vedno bolj so neslišni, saj so jih preglasili tisti, ki opuščajo podpiranje lokalnih zasedb in nogometne idole raje poiščejo v tujini pri najuspešnejših klubih. Prav zato danes v Cardiffu še zdaleč ne bodo samo italijanski in španski navijači, ampak navdušenci iz premnogih drugih držav, tudi iz Slovenije.

Težko so bo kaj spremenilo, saj je v evropskem nogometu izrazit trend, da je finale lige prvakov dostopen zgolj še izbranim klubom iz Španije, Italije, Nemčije in Anglije. Na obrobju so pristali celo nekdanji velikani iz Portugalske (Benfica, Porto) in Nizozemske (Ajax, Feyenoord, PSV), povsem do konca ne zmorejo niti francoski predstavniki (PSG, Monaco). Vsi ostali so del skoraj pozabljene (črno-bele) nogometne zgodovine.

Vsako preobilje ima svoje omejitve, ampak evropski vrhunski nogomet je zase pravočasno poiskal kapital na drugih celinah. Lastniki bogatih evropskih klubov že prihajajo iz Arabskega polotoka, Kitajske ali Združenih držav Amerike, prav tako sponzorji, zato bo prej ali slej tam tudi finale lige prvakov.