Najhujše za Slovence prihaja šele ob letu osorej

Ljubljana – Slovenija bo sklenila letošnji del kvalifikacij za svetovno prvenstvo novembra na Malti in lahko se zgodi, da bo gostovanju v Sredozemlju sledilo sanjsko izhodišče pred nadaljevanjem bojev za Rusijo 2018. Toda, pozor: reprezentance so odigrale šele 30 odstotkov tekem v skupini F.

Slovenija po treh odigranih kolih skupine F kotira na tretjem mestu, ki ne prinaša uvrstitve na svetovno prvenstvo v Rusiji, tudi nastopa v dodatnih kvalifikacijah ne. V »podaljšku« bo namreč nastopilo osem od devetih drugouvrščenih reprezentanc.

Toda izhodišče selekcije Srečka Katanca je veliko boljše, kot se zdi ob pogledu na lestvico. Slovenci so namreč igrali proti ta čas najmočnejšim tekmecem v skupini in dejansko vse tri zasenčili z igro in pristopom. Tudi nazadnje z Anglijo so bili gostitelji spektakla v Stožicah »boljši«, uspešno izpolnili taktična navodila selektorja in pričakovanja navijačev. Benjamin Verbič in Jasmin Kurtić sta pogosto zamenjala položaja na levem oziroma desnem krilu, odvisno pač od razigranosti angleških bočnih adutov in njihove postavitve, Slovenci pa so med tekmo večkrat zamenjali model igre. To je v sodobnem nogometu resda normalno, toda izvedba te taktične preobrazbe ni vselej učinkovita.

Nebeški motiv fantov bi gotovo lahko opazili tudi najbolj pozorni potniki v letalih, ki so v torek zvečer pristala na Brniku, pred tem pa seveda obrnila smer nad Stožicami, tako fanatično so igrali Katančevi fantje v Stožicah. Roman Bezjak je brezhibno opravil generalko za bližajoči se Ljubljanski maraton, le malo manj sta pretekla Benjamin Verbič in Jasmin Kurtić. V Ljubljani ni bilo nogometaša, ki bi mu lahko očitali brezvoljnost.

Vse to je prineslo Slovencem izkupiček petih točk po treh tekmah z Litvo, Slovaško in Anglijo, kar je več od pričakovanj pesimistov, a hkrati veliko manj od prikazanega na igrišču. Če bi se Katančevim izšlo po načrtih gostovanje na Malti, hkrati pa bi Anglija tedaj na svojem štadionu matirala Škotsko, bi pričakali marčevski derbi v Glasgowu s petimi osvojenimi točkami več od Škotov, ki bi jih posledično lahko zajela živčnost. Pred poletnimi počitnicami pa bi igrali Slovenci le še junija doma z Malto ...

Toda pot do tega pozitivnega izhodišča je bila bolj trnova, kot se zdi. Zadnja tekma z Anglijo je potrdila domneve, da večina slovenskih nogometašev le težko vzdrži strahovit ritem, ki ga narekujeta dve tako močni tekmi v treh dneh, kot sta bili preizkušnji s Slovaško in z Anglijo. Slovenci so namreč v derbiju z Otočani presegli sami sebe, to hipotezo pa potrjuje tudi veliko število načetih, izčrpanih in poškodovanih reprezentantov.

Predčasno sta morala zapustiti igrišče Boštjan Cesar in Rene Krhin. Prvi je prejel močan udarec v stegensko mišico, ki posledično ni zdržala napora in borbenega »Cesija« so odnesli z igrišča na nosilih ob bučnem aplavzu navijačev. Krhin je že v prvem polčasu potožil nad bolečinami v obeh stegenskih mišicah, a je kljub temu fanatično igral vse do 84. minute tekme. »Zmagovalec« internega merjenja moči je bil Bojan Jokić, ki je 70 minut ene od svojih najboljših tekem odigral z zlomljenim prstom na levi nogi! A to ni bilo nič v primerjavi s pogledom na okrvavljena gležnja, ki sta krasila nogi Benjamina Verbiča in Josipa Iličića zaradi grobih posredovanj Angležev. Kyle Walker bi si zaslužil najmanj kazensko ovadbo, štart Garyja Cahilla s podplatoma čevljev na Iličića pa je bil zrel za odhod v Alcatraz in je le izražal obup gostov. Toda nemški sodnik je zvezdniku Chelseaja pogledal skozi prste.

Naštete poškodbe so resda tako odraz angleške grobosti kot dejstva, da so Otočani vajeni igrati v najvišjem ritmu igre iz tedna v teden, pogosto po trikrat v sedmih dneh, Slovenci pač ne. Katančevi so zato dejansko sanjsko preživeli prvi dvojček zahtevnih tekem v tem ciklusu. Najhuje jih resda čaka čez leto dni prav v zadnjem tednu »rednega« dela kvalifikacij – 5. oktobra bodo gostovali na Wembleyju, tri dni pozneje bodo prišli v Slovenijo še Škoti.