Je Wolfgang Niersbach le ena žrtev? Tako so sredi prejšnjega tedna »udarili« z naslovom pri Frankfurter Allgemeine Zeitungu, že dolgo enemu najvplivnejših predstavnikov nemškega tiska. Javnost v največji srednjeevropski deželi kar ne more verjeti ob zadnjih sumih in obtožbah, da so si prirejanje imenitnega svetovnega prvenstva 2006 Nemci priborili z umazanimi posli …
O poletni pravljici, kot so poimenovali enega najbolje organiziranih tekmovanj v športnih arenah doslej, so Nemci vzneseno pisali knjige, snemali filme in četudi se bo kmalu od spektakularnega meseca zasukalo že desetletje, domače prebivalstvo s kopico gostov iz tujine zlepa ne bo pozabilo tistega izjemnega utripa v Münchnu, Berlinu, Dortmundu, Kölnu in drugih mestih. Nemčija je takrat začrtala nove mejnike in čeprav sta naslednji dve svetovni prvenstvi v Južni Afriki in Braziliji ponudili lepe razsežnosti velike športne predstave, ravni poletja 2006 le nista ujeli. Seveda tudi iz objektivnih razlogov. Urejenost nemške družbe s preprostimi logističnimi rešitvami sredi Evropi je pač kot nalašč za takšen dogodek. Po katerem nihče, vsaj javno, ni dvomil, da so si predstavniki dežele, ki slovi po čistem in discipliniranem poslovanju, priborili prvenstvo s podkupninami.
»Le kako in kam se je pretakalo 6,7 milijona evrov,« se sprašujejo zanesenjaki, o vsoti, ki naj bi se »čudno« pretakala med zvezo in Adidasom ter svetovno zvezo, uradno naj bi jo namenjali za kulturni prispevek med svetovnim prvenstvom, toda računi so nejasni, oddaljeni od javnosti, vse skupaj pa namiguje na umazane posle pri potegovanju za prvenstvo. Še petkovo gostovanje selekcije svetovnih prvakov v Parizu je bilo za Nemce v senci suma o nezaslišanem škandalu. In čeravno gre za zdaj le za namigovanja, za Wolfganga Niersbacha, do zadnjih dni uglajenega in povsod po športnem svetu spoštovanega predsednika zveze ni bilo dvoma – odločil se je za odstop. »Pritisk na člane družine je bil prehud, zame ni bilo mirnega spanca, še solze so se mi vlile v vsem obupu,« je dejal ob odhodu mož, ki naj mu še zdaleč ne bi pripadel levji delež krivde, če bodo to pač nemškim funkcionarjem dokazali.
Ko so se pri zvezi pred več kot poldrugim desetletjem borili za prirejanje prvenstva, so vodilne vloge pripadale drugim, predvsem sivi eminenci in sploh najvplivnejšemu funkcionarju nemške športne scene Franzu Beckenbauerju. A dvakratni svetovni prvak, kot igralec in selektor, še molči, tako kot tudi nekateri drugi iz tedanjega vrha zveze. Ni pa prvič v nemškem prostoru, da se sedanji vodilni mož, za katerega v tem primeru še ni prav jasno, kako natančno je bil seznanjen s podrobnostmi poslov med kandidaturo, ob tako hudih obtožbah umakne. Preprosto čuti moralno dolžnost, osebno ime kot tudi ugled zveze sta vsaj začasno umazana. Predvsem ker prva raziskovanja razkrivajo »španovijo« z nekdanjim podpredsednikom svetovne zveze Jackom Warnerjem iz Trinidada in Tobaga s slabim slovesom podkupljivega funkcionarja …
Kako naprej? Niersbach noče ničesar analizirati in se spuščati v podrobnosti. Nogometni Nemčiji je razgrnil svoj umik in večkrat v sklepnem pogovoru z novinarji poudaril, da se, dokler bodo obtožbe temeljile le na namigovanjih, ne bo oglašal. Nogometna žoga bo v deželi svetovnih prvakov in najbolje obiskanega nacionalnega klubskega tekmovanja stare celine seveda živela naprej, le zdaj je pred zvezo zahtevna naloga izbire novega predsednika. Razširile so se govorice o nekdanjih reprezentantih in zdaj uspešnih športnih menedžerjih, Oliverju Bierhoffu in Matthiasu Sammerju, poznavalci ponujajo med kandidati sedanje funkcionarje zveze, širši javnosti ne prav znane. Kdorkoli pa se bo lotil naloge, mu ne bo lahko. Tako zaradi nemškega vpliva pri volitvah za prvega moža svetovne zveze kot tudi napovedane kandidature za evropsko prvenstvo 2024.