Nihče ne pove, da sem bil prej nogometaš kot sodnik

Ljubljana – Volitve novega predsednika Nogometne zveze Slovenije bodo 15. decembra, vložitev kandidature za nasledstvo Aleksandra Čeferina so napovedali trije kandidati – Ivan Simič, Matjaž Nemec in Radenko Mijatović. Slednji, eden od podpredsednikov NZS, bo vodil zvezo (najmanj) do volitev. Z Mijatovićem smo odprli tudi teme, ki so v zadnjih tednih dvignile prah v nogometni družini.

Za položaj novega predsednika NZS se boste potegovali najmanj trije kandidati. S katerimi argumenti boste prepričali delegate na seji volilne skupščine vi?

Noben človek ne more opraviti vsega sam. Z ekipo, ki že danes deluje dobro, in programom, ki ga bom predstavil v naslednjih tednih, izkušnjami in s poznavanjem delovanja NZS lahko ponudim prave rešitve. Zagovarjam kontinuiteto dela zveze, z dolgoletnimi izkušnjami iz gospodarstva, nogometa in (so)vodenja NZS sem gotovo dober kandidat za predsednika.

Lahko izpostavite nekaj konkretnih točk iz programa?

Prvič, želim še povečati vrednost blagovnih znamk članske reprezentance in PrvaLiga. Smo na dobri poti, smernice, ki smo jih sprejeli s krovno strategijo 2015-2020, prinašajo dobre rezultate; 1. SNL je vse bolj prepoznavna, medijska pokritost tekmovanja je dobra. Drugič, prek Medobčinskih nogometnih zvez (MNZ) želimo doseči še boljšo organiziranost nogometa in njegovo še boljše financiranje, sredstva pa investirati v razvoj nogometa na osnovni bazi, torej tudi v futsal in ženski nogomet. V Sloveniji igra nogomet vse več deklet, z ženskim nogometom imata velike načrte tudi Fifa in Uefa. Tretjič, odlično želimo organizirati evropsko prvenstvo v futsalu, verjamem, da premore NZS kader, znanje in izkušnje tudi za to. Ne nazadnje želimo dvigniti tudi izobraževanje strokovnih kadrov prek zdravniške, sodniške in trenerske organizacije.

Omenili ste PrvoLigo, torej klube. Kako komentirate pojav tujih investitorjev v Sloveniji?

Gre za večplasten izziv, določeni primeri lahko predstavljajo nevarnost za prihodnost. Ob spoštovanju zakonodaje bomo skozi sistem licenciranja izvajali temeljit nadzor nad klubi, da bi zagotavljali regularnost lige in tekmovanja. Ključno za dobro organizacijo klubov je resda zagotavljanje denarnih sredstev. Naši klubi so organizirani dobro, še vedno pa gre za tranzicijo. Naredili smo korak naprej proti opredeljenemu lastništvu, dosegli smo spremembo določenih zakonov, nekatere je treba še spremeniti.

Kaj je možno narediti za ligo, česar ni ekipa Aleksandra Čeferina? Čeferin je pripeljal generalnega pokrovitelja 1. SNL in dvignil gledanost lige ter obisk tekem.

To je bilo narejeno v sozvočju s sprejeto strategijo NZS, to bo prioriteta tudi v prihodnje. Vedno je možno narediti še več. Gledanost nogometa je večja, to pomeni več otrok v nogometu, in temu razvoju moramo slediti tako, da usposobimo trenerje in naredimo nogometna središča na ravni medobčinskih nogometnih zvez. Tako bi lahko materializirali priljubljenost nogometa, ki je v Sloveniji vedno večja, v večjem številu otrok, aktivno vključenih v nogomet. Iz širše baze bi potegnili še več kakovostnih nogometašev za vrhunsko raven. Legionarji že danes igrajo v boljših klubih, kot so nekoč, želimo narediti še korak naprej.

Kakšen odnos imate s predsednikom Uefe Čeferinom?

Zelo dober.

Računate na njegovo podporo?

Tako je, zakaj pa ne?

Sprašujem vas zaradi tega, ker sta že dva kandidata zatrdila, poleg vas tudi Matjaž Nemec, da je pot, po kateri je šel Čeferin, prava.

Saj stvari so res dobro zastavljene! Zakaj bi vse postavili na glavo samo zaradi tega, da bi lahko rekli, da smo drugačni, da prej ni bilo dobro ... To bi bilo nespametno, tega nikdar ne bom počel zaradi populizma in nabiranja predvolilnih točk. Nekateri tekmeci mi očitajo, da nimam lastnega programa, da bom le nadaljeval delo Čeferina in da se skrivam za tem. To ni res, imam program in usmeritve, vendar noben normalen človek ne bi rušil koncepta, ki dobro deluje.

Kakšen odnos imate z Ivanom Simičem? V njegovem mandatu predsednika sta bila v istem štabu, nedavno naj bi se pogovarjala o sodelovanju.

Tedaj sva imela korekten odnos, kar drži še dandanes. Morda sem eden redkih podpredsednikov, ki o Simiču nikdar ni govoril ničesar slabega. Za to ni bilo potrebe, to tudi ni moj slog nastopanja v javnosti. V tistem mandatu je bilo nekaj zadev resda opravljenih slabo; odnosi z nekaterimi deležniki v nogometu so bili na nizki ravni. Drži, da me je Simič poklical, da je slišal, da me zanima položaj generalnega sekretarja NZS. Ta položaj mi je ponudil v primeru njegove zmage. Odvrnil sem mu, da mora najprej dobiti volitve, preden komurkoli kaj ponuja. Takrat nisem bil odločen, ali bom kandidiral za predsednika ali ne. Šlo je za en klic, ali me zanima položaj. Ostalo je pri tem. Nisva sodelovala slabo, nimam težav s Simičem, nekaterih njegovih navedb v medijih pa ne bom komentiral.

Nekateri izpostavljajo zadolženost NZS. Je njen dolg obvladljiv?

NZS se je zadolžila za dve naložbi. Prva je nakup deleža Športne loterije, kar je dobra naložba v zdravo gospodarsko družbo, iz katere NZS prek dividend in sponzorske pogodbe letno prejme več, kot znaša njena obveznost. Neto donos iz te naložbe je za 5 odstotkov večji, kot znašajo stroški financiranja. Da bi NZS premogla svoja sredstva za tovrstno naložbo brez zadolževanja, ni možno. Druga naložba je gradnja nacionalnega vadbenega središča Brdo s tremi nogometnimi igrišči. To je nujna infrastruktura; NZS se nenehno razvija, od leta 2010 so se močno dvignile organizacijske zahteve za delovanje zveze. Infrastruktura, v kateri je prej delovala NZS, ni bila zadostna, nujno je bilo iti v gradnjo nove.

Je bila investicija v Brdo smiselna?

Seveda. Po Simičevem mnenju ne, toda nastanek zamisli o središču na Brdu sega prav v njegov mandat. Že tedaj smo bili enotni, da smo delovali v premajhni infrastrukturi. S Simičem smo šli na ogled stavbe Rotonda in stavbe na Davčni ulici, kamor bi se hipotetično preselila NZS, toda tam bi plačevali visoko letno najemnino.

Je nujna racionalizacija poslovanja NZS?

To je še ena od populističnih teorij. Nelogično je, da je nekdo, kot pravi sam, zunaj nogometa šest let, naenkrat pa ve, kaj naj bi bilo vse narobe, koliko ljudi je domnevno odveč ... Nekateri napovedujejo racionalizacijo poslovanja in krčenje delovnih mest, hkrati pa isto delovno mesto obljubljajo različnim kandidatom z vseh koncev Slovenije. NZS je odlično organizirana, strokovne službe pod vodstvom generalnega sekretarja Aleša Zavrla delujejo odlično na vseh področjih. So kos zahtevnim izzivom, ki jih pred nas postavlja Uefa. Tudi licenčni oddelek NZS deluje dobro, pri omenjenih tujih investicijah se odziva sprotno glede na izzive.

Kako dobro ste proučili utrip med volilnimi delegati?

Na začetku mi je navzven kazalo zelo dobro, predstavniki posameznih članov NZS, predvsem medobčinskih nogometnih zvez, so me enotno nagovarjali, naj kandidiram za predsednika NZS. Z nerealnimi obljubami nekaterih kandidatov so se morda nekateri začasno »zmedli«, toda na koncu bodo volivci sprevideli, kdo govori realno in kdo ne. Kakršenkoli bo rezultat, ga bom seveda spoštoval, ne glede na to, kdo bo zmagal.

Kako komentirate opazko, da prihajate iz sodniškega miljeja in da naj bi bilo to slabo za nogomet?

Četudi bi držalo, da prihajam iz sodniškega miljeja, ne vem, zakaj bi bilo to slabo. Kaj slabega naredi za nogomet sodnik, ki dobro opravlja svoje delo? Nogometa si ne moremo predstavljati brez različnih deležnikov; to so nogometaši, klubi, strokovni delavci, kot so trenerji in sodniki. To je slabo le za tiste, ki želijo pridobiti poceni predvolilne točke. Najlažje je sodnike okriviti za vse. Sodniki so lahko priročen izgovor za trenerje, klube, za vse, ki so neuspešni.

Sodite v sodniški milje?

To ne drži. Kot podpredsednik NZS dobiš izkušnje z vodenjem, organizacijo, sodelovanjem, moraš imeti določena znanja z različnih področij nogometa. Na tak način ne želim komunicirati s tekmeci ali javnostjo, toda odgovoriti moram na populizem: nogomet sem igral v klubih, kot so Litija, Slovan, Ilirija, Svoboda, osem let sem igral v nižjih avstrijskih ligah, in nihče ne pove, da sem bil več časa nogometaš kot sodnik. Bil sem tudi klubski funkcionar Slavije in Slovana, v nogometu delujem na različnih področjih. Nekateri pa izpostavljajo le to, da sem bil sodnik in da zato sodim v domnevni sodniški krog.