Nogomet je podoben umetnosti

Šport in družba: Za Neymarja 222 milijonov evrov ni bilo preveč.

Objavljeno
14. marec 2018 22.39
Ali imamo šport še lahko radi? Pogovor med Igor E. Bergant in Grégory Schneider. Ljubljana, 14. marec 2018 [Igor Bergant,Grégory Schneider,pogovori,Ljubljana]
Lucijan Zalokar
Lucijan Zalokar

Ljubljana – Ali je mesto, ki ga ima šport v naši družbi, čezmerno, se je včeraj v Mestnem muzeju Ljubljana spraševal francoski novinar Grégory Schneider, ki je prišel v Slovenijo.

Kot pravi filozof popolnega odgovora ni ponudil, a je poudaril, da šport, čeprav tako kot umetnost nima neposrednega vpliva na posameznikovo življenje, pomaga pri razumevanju družbe in ima veliko povezovalno funkcijo.

Ko je Schneider pred leti gruzijskemu kolegu očital, da športniki iz te kavkaške države jemljejo nedovoljena poživila in jim bodo čez nekaj let odvzeli kolajne, mu je ta ostro odvrnil: »Za nas ni pomembno, kaj se bo zgodilo čez tri leta. Danes je naš tekmovalec zmagal, zato smo glavni.« Schneider si je na videz radikalno stališče poskušal razložiti s pomočjo razlik med državama: tako kot imata Francoz in Gruzijec različen odnos do glasbe, imata drugačen odnos do športa. To ne upravičuje jemanja dopinga, a je dober pokazatelj, kako močno je šport vpet v družbo in obratno.

Urednik pri časopisu Libération, ki piše predvsem o športu, a tudi o filmu in psihadelični glasbi iz 70. let prejšnjega stoletja, največ pozornosti namenja nogometu. Povezovalec pogovora Igor E. Bergant ga je pobaral, kako komentira podatek, da Neymar, najdražji nogometaš vseh časov, stane več kot Slovenija vsako leto nameni za šport. »Novinarji se ne smemo pritoževati, če nam ne ustreza, da je nogomet bolj priljubljen kot drugi športi. Moramo se vprašati, zakaj je tako,« je Francoz diplomatsko odgovoril. Po njegovem je nogomet užitek, ki si ga delimo vsi, od igralcev do gledalcev za TV-zasloni.

Nogomet je užitek, ki ga delimo vsi, od igralcev do gledalcev za TV-zasloni. Foto: Leon Vidic/Delo

Kdo je preplačan?

Neymar je bil rdeča nit pogovora. Lani poleti se je ves svet zgražal, ko je PSG zanj odštel 222 milijonov evrov, Schneider pa razmišlja drugače: »Nikoli se ne zmrdujemo nad ceno umetnin – Almanachove Kvartopirce, najdražjo sliko na svetu, so kupili za podoben znesek kot Neymarja. Ali ni tudi nogomet vrsta umetnosti, ki navdihuje ljudi in vzbuja čustva?«

Neymar je kljub vsemu bolj »kvarljivo blago« kot umetnine, ki preživijo več stoletij; pred kratkim se je poškodoval tik pred pomembnim obračunom z Realom. Čeprav so ga delodajalci naprošali, naj kljub vsemu nastopi in s tem tvega poslabšanje stanja, se je Brazilec odločil, da ima zdravje prednost tudi zaradi prihajajočega svetovnega prvenstva. »Domovino je postavil pred klub, ki ga mastno plačuje, kar je zelo plemenito dejanje in lepo sporočilo za vse,« je ugotavljal avtor več člankov, objavljenih v prestižni literarni reviji La Nouvelle Revue française založbe Gallimard, v katerih obravnava možne povezave med umetnostjo in brcanjem žoge.