Novaković le v družbi Kampla ni bil osamljen

Slovenska nogometna reprezentanca je delovala najbolje lansko poletje. Več napadalcev ne pomeni nujno več golov.

Objavljeno
07. oktober 2014 19.43
Trening nogometne reprezentance v Kidričevem, 6.10.2014, Kidričevo
Jernej Suhadolnik, šport
Jernej Suhadolnik, šport

Ljubljana – Kako naj se selektor Srečko Katanec loti Švice? Z enim napadalcem, dvema, morda celo s tremi? Ofenzivno ali z zaprtim slogom igre? V reprezentančnem nogometu ni veliko manevrskega prostora za radikalne spremembe, bolj modro je ohraniti preverjen slog igre, ki je prinesel pozitivne rezultate.

Če odmislimo obdobje selektorja Matjaža Keka, ko je aktualna reprezentančna jata doživela svoj vrhunec, in neuspešno iskanje alternativ v času Slaviše Stojanovića, je Katančeva Slovenija delovala najbolje približno leto dni nazaj, ko je nanizala štiri odmevne zmage. Po vrsti so – v kvalifikacijah za mundial 2014 – padli Islandija (Reykjavik; 2:4), Albanija (Ljubljana; 1:0), Ciper (Larnaka; 0:2) in Norveška (Maribor; 3:0). Tudi v zadnji tekmi za Brazilijo 2014 so imeli Slovenci v »mojstrici« v Bernu realne možnosti za senzacionalen finiš ciklusa, ki so ga začeli s štirimi porazi v prvih petih tekmah.

»Ne pomnim, kdaj je Slovenija izpeljala tako lepo, privlačno in učinkovito akcijo,« so bile Kekove besede v oceni gostovanja Katančeve zasedbe v Reykjaviku. Kevin Kampl, Milivoje Novaković in Andraž Kirm so tedaj res predstavili akcijo, ki je bolj značilna za mojstre malega nogometa s Copacabane kot pa za sodobni nogomet, v katerem pravladujejo čvrste obrambne postavitve in goli iz različnih prekinitev. Katanec v nadaljevanju poletja 2013 ni posegal v enajsterico, ohranil je sistem igre 4-2-3-1 – le slabšega Cipra se je lotil z dvema napadalcema, Ljubijankićem in Novakovićem –, s katerim so Slovenci vknjižili še devet točk.

Ocena lanskega poletja je bila pozitivna, ključ do uspehov je bila drugačna vloga Kampla na igrišču. Kampl je igral tik za napadalcem Novakovićem, kar se je izkazalo za zadetek v polno. »Nova« je dobil družbo, ni bil tako osamljen kot na letošnjih tekmah z Argentino, Urugvajem in Estonijo, model igre je deloval, kot se šika. Kampla v Južni Ameriki resda ni bilo s soigralci, tri mesece prej pa je bil v Blidi podobno nemočen proti nebeško motiviranim alžirskim hrustom kot soigralci. Nazadnje v Talinu je Kampl začel tekmo na levem krilu, kar se ni izkazalo za dobro rešitev, Novaković je bil osamljen.

Struna pred Vilerjem

Tudi pred enim letom na Cipru je igral Kampl v zvezni vrsti (4-4-2), toda v postavitvi v rombu, zato je uspešno sodeloval z navezo napadalcev iz japonske lige in dejansko – z zadnjo podajo – zrežiral prvi gol. Vsa našteta dejstva le potrjujejo, da se Kampl najbolje znajde kot nekakšen »prosti igralec« tik za napadalcem oziroma kot nekakšna »viseča špica«, pri čemer mu je treba pustiti svobodo pri ustvarjanju akcij – to je bilo uspešno proti Albaniji –, hkrati pa bi moral energijo, od katere kar kipi, privarčevati tudi za sodelovanje v zvezni vrsti. Jutri zvečer se namreč obeta največ bitk prav v zvezni vrsti, v kateri ima Švica največ uveljavljenih zvezdnikov (Behrami, Inler, Barnetta, Xhaka). Ob tem sodita med največja švicarska orožja Stephan Liechtsteiner in Xherdan Shaqiri, ki sta nevarna na desnem krilu. Katanec bo moral okrepiti levo stran svoje zasedbe z igralci, ki bodo predvsem v obrambi kos omenjeni švicarski navezi. Povratnik Andraž Kirm se zdi naravna rešitev na levem krilu, bržčas pa bo posledično Andraž Struna v prednosti pred Mitjo Vilerjem na levem boku. Prvi je resda desničar, toda ne pušča lukenj v obrambi – igral je tudi na lanskih tekmah s Ciprom, Norveško in Švico –, natančnost »Vilijevih« predložkov v kazenski prostor pa je boljša od natančnosti švicarskih ur, toda ob pobegih Koprčana nastaja prazen prostor v obrambi. Bomo videli, kaj bo pretehtalo. Na treningih je dobro deloval na levem krilu tudi Dejan Lazarević. »Kiro na beku, Lazo na krilu« je Katančeva želja in resna alternativa, ki pa se ne zdi realna.

Upoštevaje našteto in dejstvo, da je Katančeva zasedba doslej zabila največ golov z enim napadalcem na igrišču, bi lahko oblikovali začetno enajsterico, ki bo jutri zvečer poskušala navdušiti navijače v Mariboru. Ob vratarju Samirju Handanoviću bi lahko začeli tekmo (4-2-3-1) branilci Struna, Cesar, Ilić in Brečko, lani je v zvezni vrsti najbolje deloval par Kurtić-Mertelj, na krilih Kirm in Birsa, v napadu Novaković in tik za njim Kampl.