Novaković sanjsko unovčil vrnitev v Ljudski vrt

Maribor – Štadion Ljudski vrt res blagodejno vpliva na slovensko nogometno reprezentanco. Izbranci selektorja Srečka Katanca so popolno izničili spodrsljaj iz Talina, s čvrsto igro zasluženo premagali sinoči nemočno Švico ter se povsem vrnili v igro za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo leta 2016 v Franciji. Slovenci bodo iskali tri točke tudi pojutrišnjem v Litvi.

Kdor je sinoči pričakoval podobno tekmo kot nazadnje v Talinu, se je močno uštel. Švico in Estonijo je na lestvici FIFA ločilo skoraj 100 mest, močna alpska zasedba, ki ji dajejo ofenzivni lesk predvsem balkanski »gastarbajterji«, pa je pričakovano želela iztržiti pozitiven rezultat prek napadalne igre. V prvih minutah tekme je Švicarjem res uspevalo več kot Slovencem, ki se niso najbolje znašli v »mundialski« postavitvi 4-4-2, s katero so uspešno mleli tekmece pred dvema ciklusoma. Predvsem v prvih dvajsetih minutah ta postavitev ni vlivala optimizma v grla domačih navijačev – vijoličasti adut Aleš Mertelj je bil v zvezni vrsti pogosto osamljen, na ta način pa ni mogel biti srditih bitk z zvezdnikoma Inlerjem in Behramijem, ki sta bila vrsto let soigralca pri Napoliju in bi lahko igrala miže.

Marsikomu je zastal dih v 14. minuti, ko je Bayernov as Xherdan Shaqiri kot nekoč Michael von Grünigen švignil med štirimi slovenskimi igralci, toda na srečo gostiteljev se je pred Samirjem Handanovićem odločil za napačno rešitev, v nadaljevanju akcije pa je »Sarma« ustavil še silovit strel Granita Xhake s petih metrov. Ja, Švicarji so v prvih dvajsetih minutah dobro skrili žogo Slovencem, četudi si niso priigrali 100-odstotne priložnosti. Dve sporni sodniški odločitvi, dve lepi domači akciji in nekaj glasnih vzklikov Srečka Katanca so vendarle prebudili navijače pod Kalvarijo, posledično pa so tudi Slovenci igrali vse bolje, zgostili zvezno vrsto – Kevin Kampl in Andraž Krim sta dobro pomagala Mertlju – in onemogočili Švicarje, ki se niso približali domačim vratom bližje kot 25 metrov.

Manjkala je le kakšna nevarna akcija Katančevih adutov, ki so iskali priložnosti tudi prek dolgih žog na Milivoja Novakovića, ki je dobil večino zračnih dvobojev, toda nič ni bilo od »mantinele«, soigralci so prepočasi pritekli na takšne odbite žoge. V enem od nasprotnih napadov so prišli gostje celo do imenitne priložnosti Seferovića po podaji Lichtsteinerja, toda Handanović je bil spet dobro postavljen, na prvi vratnici je preprečil, da bi Švicarji zabili gol v zadnji minuti prvega polčasa.

Tudi v nadaljevanju tekme je šlo za podobno pozicijsko igro kot v prvem polčasu: žoga je hitreje krožila od noge do noge pri gostujočih igralcih, Slovenci pa so želeli s hitrejšimi globinskimi podajami opraviti kaj več kot v prvem polčasu, saj so le s težavo ohranili žogo v svoji posesti s kratkimi podajami. Več »polpriložnosti« so si v tem obdobju priigrali Švicarji. Najdražji gostujoči igralec Ricardo Rodriguez (Wolfsburg) je zagrozil prek prostega strela, Gökhan Inler pa z razdalje, toda njegov nekdanji videmski soigralec Handanović se ni pustil premagati. Vmes so zahtevali enajstmetrovko tudi Slovenci, ko je Johan Djourou igral z roko po podajo Birse.

Domači navijači so bili v 74. minuti očitno zadovoljni tudi z remijem, saj je Ljudski vrt tedaj prvič »valoval« po mehiško. Katanec je poskušal ujeti vse tri točke z menjavo obeh krilnih igralcev, iz igre je potegnil Birso in Kirma, v boj pa poslal sveža Dejana Lazarevića in Nejca Pečnika. To je očitno obrodilo sadove, domači so vse bolje izkoriščali prazen prostor, ki so ga puščali neprepričljivi Švicarji. Predvsem »Lazo« in Kampl sta bila prehitra za goste. Prav ena od takšnih akcij je spravila Slovence na tribunah v dolgo pričakovano evforijo. Kampl je pobegnil trem čuvajem, Djourou pa ga je lahko le podrl tik pred vrati – nemški sodnik Stark, po poklicu bančni asistent, ni okleval, pokazal je na strel z bele točke. Vedelo se je, kdo bo prevzel odgovornost, Milivoje Novaković je žogo neubranljivo poslal v desni vratarjev kot – 1:0! »Nova« je zabil že svoj 26. gol za Slovenijo – več, 35, jih ima na računu le Zlatko Zahović –, pod Kalvarijo pa je do konca odmevalo le še »kdor ne skače, ni Sloven'c«. Katančevi aduti namreč niso popustili, lahko bi celo zabili še kakšen gol. Slovenija je nazadnje izgubila v Ljudskem vrtu daljnega 3. septembra 2010!