Tiskane izdaje
Včeraj so se udeležili videokonference generalni sekretarji 55 članic Uefe, danes bo dan za soočenje mnenj predstavnikov klubov in nacionalnih lig, jutri bo Čeferin vodil zasedanje izvršnega odbora.
Nogometna družina bi podprla isti scenarij
Največji dejavnik odločanja so TV pravice za ogled prenosov tekem, ki številnim klubom na stari celini pomenijo temeljni vir preživetja. Želja po igranju tekem, četudi brez navzočnosti gledalcev, je zato razumljiva in legitimna, ne nazadnje bi tak scenarij pri priči podpisali tudi mediji in navijači. Ta razplet bi v trenutnem položaju osrečil večino poslovnih partnerjev v nogometni industriji.
Skrbnike trofejnih vitrin posameznih klubov zanima še nekaj – lovorike. V primeru odpovedane sezone teh morda ne bi podeljevali in naslovov ne bi osvojil nihče – odvisno od primera do primera –, na nek način pa bi bilo treba določiti tudi potnike v obe Uefini klubski tekmovanji, še zadnjič po režimu, kakršnega smo poznali v tem stoletju. V naslednji sezoni bo napočil čas za tretje tekmovanje – konferenčno ligo, od katere si obetajo veliko tudi Slovenci, toda pojdimo korak za korakom … Vsi upamo na nadaljevanje sezone, torej da bi tudi v 1. SNL do konca odigrali 11 preostalih kol. Če se to ne bi zgodilo in bi glavna beseda pripadla covidu-19 in/ali politiki, bi morali kljub temu določiti potnike v evropsko sezono 2020/21.
Nogometaši Olimpije kotirajo na lestvici pet točk pred Mariborom, napad Štajercev so odbili tudi 20. februarja na gostovanju v Ljudskem vrtu. FOTO: Leon Vidic
Kako bi bilo v primeru morebitne odpovedi sezone 2019/20? Lahko bi upoštevali več meril, najmanj tri pa bi bila gotovo vsaj delno legitimna. Prvič, lahko bi upoštevali vrstni red minule sezone, toda za to ne obstaja veliko verjetnosti, še manj konsenza. Drugič, lahko bi upoštevali trenutni vrsti red posameznih prvenstev, toda tudi o tem ne obstaja plebiscitarna večina. Lep primer ponuja slovenska 1. SNL, potem ko so Mariborčani nedavno že povzdignili glas, da ne bodo pristali na takšno rešitev. Po njej bi seveda v boju za prvaka in kvalifikacije za ligo prvakov potegnili kratko, saj ta čas kotirajo na zanje skromnem četrtem mestu za Olimpijo, Celjem in Aluminijem. Po tej teoriji bi Nogometna zveza Slovenije (NZS) v Nyon sporočila naslednja imena: v boj za ligo prvakov se podaja Olimpija, na evropsko ligo merijo Celjani, Kidričani in Mariborčani.
- 105. mesto na Uefini jakostni lestvici drži Maribor, najvišje med člani 1. SNL. Sledijo Domžale (183.), Olimpija (214.) in Mura (324.)
- 1. mesto na lestvici SNL ta čas zaseda Olimpija (50 točk), sledijo Celje (45), Aluminij (45) in Maribor (43)
Tretjič, evropske vozovnice bi lahko razdelili po drugačnem ključu – upoštevali bi vrstni red klubov na Uefini jakostni lestvici. Ta je nedvoumen, v slovenskem primeru pa takšen: 105. Maribor, 183. Domžale, 214. Olimpija in 324. mesto Mura … Po tem merilu Uefe bi torej krenili po ligo prvakov vijoličasti …
Atletico ali Real Sociedad, Napoli ali Atalanta, …?
Slovenija ne bi bila izjema, podobno »napeto« bi postalo prav v vsakem DP po Evropi, tudi v najmočnejših med njimi. Po trenutnem vrstnem redu v Španiji bi ostal brez lige prvakov Atletico Madrid (Barcelona, Real, Sevilla, Sociedad), Uefina jakostna lestvica kaže drugačno podobo: 1. Real, 2. Atletico, 3. Barcelona, 11. Sevilla. Podobno je v Angliji – razlika med lestvico premier league (Liverpool, ManCity, Leicester, Chelsea) in Uefino lestvico (6. ManCity, 8. Liverpool, 9. ManUtd, 10. Arsenal) je očitna …
Če bi evropski količnik osrečil Jana Oblaka in Atletico, bi hkrati ponagajal Atalanti z Josipom Iličićem (5. Juventus, 15. Roma, 16. Napoli, 36. Lazio), saj moštvo iz nesrečnega Bergama zaseda 4. mesto v serie A (Juventus, Lazio, Inter, Atalanta). Podobno je v Nemčiji, kjer bi potegnil kratko Kamplov Leipzig (Uefa: 4. Bayern, 12. Dortmund, 23. Leverkusen, 31. Schalke), lestvica bundeslige je namreč naslednja: Bayern, Dortmund, Leipzig, Mönchenladbach.
