NZS in UEFA sodelujeta dnevno

Helsinki – Kako se je spremenil položaj Nogometne zveze Slovenije (NZS) po lanskem ustoličenju Aleksandra Čeferina na položaj predsednika Evropske nogometne zveze? Kako močno je NZS vpeta v delovanje Uefe? Kaj pomenijo sredstva Uefe za letni proračun NZS? Tudi te odgovore smo poiskali v Helsinkih, kjer smo se pogovarjali s predsednikom NZS Radenkom Mijatovićem.

Sedež NZS na Brdu leži veliko bližje sedežu Uefe v Nyonu, kot se zdi na prvi pogled ob možnostih prometnih povezav med nogometnima prestolnicama Slovenije in Evrope. Slovenski funkcionarji gredo na Brnik lahko tudi peš, v Švici se morajo resda soočiti bodisi s triurno vožnjo z vlakom do letališča v Zürichu bodisi z 20-minutno vožnjo do Ženeve, ki pa je slabše povezana z Ljubljano kot Zürich. Frekvenca komunikacije med NZS in Uefo vendarle razkriva bližino nogometnih hiš.

»NZS je partnerica tako Fife kot Uefe, slednja pa je vendarle najbolj pomembna mednarodna partnerica NZS. S Fifo sodelujemo predvsem v povezavi s statusi nogometašev ob mednarodnih prestopih in ob določenih tekmovanjih, kot so kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo. Po izvolitvi Giannija Infantina resda krepimo tudi finančno sodelovanje,« nam je zatrdil predsednik NZS Radenko Mijatović, nato pa dodal: »Z Uefo sodelujemo na dnevni ravni. Naši kadri so vpeti v delovanje Uefe, člani NZS delujejo v različnih Uefinih organih in komisijah. Dokaz za dobro sodelovanje z Uefo pa so številna mednarodna tekmovanja, ki nam jih je zaupala Uefa. Pohvale smo prejeli za organizacijo kadetskega eura 2012, zdaj veliko pozornosti namenjamo organizaciji eura v futsalu, ki bo prihodnje leto v Stožicah, pozneje pa računamo tudi na organizacijo drugih turnirjev pod dežnikom Uefe.«

NZS je z Uefo sodelovala korektno tudi prej, ko njen predsednik še ni bil Aleksander Čeferin. Z lansko zmago slednjega se to ni bistveno spremenilo, ne nazadnje je Čeferin predsednik Uefe, torej vseh zvez, ne le slovenske. V mednarodno delovanje so vpeti predvsem člani komisij in delegati s posameznih področij. Komisije Uefe se sestajajo enkrat letno, po trenutnih podatkih Uefe pa delujejo v njih Vlado Šajn (član sodniške komisije), Rudi Zavrl (član komisije za mlade in amaterski nogomet), Aleš Zavrl (član licenčne komisije) in Večerov novinar Tomaž Ranc (član komisije za medije). Ilija Kitić je bil do selitve na položaj svetovalca generalnega sekretarja Uefe Theodorja Theodoridisa član komisije za marketing, podobno bo najbrž z Alešem Zavrlom, ki je 1. marca postal vodja Uefinega licenčnega oddelka.

»V drugih telesih imamo še šest mednarodnih delegatov, tri kontrolorje sojenja in 4+8 mednarodnih sodnikov, ob njih pa štiri sodnike futsala, tri delegate oziroma kontrolorje v futsalu, štiri sodnice in pomočnice in tri osebe v drugih organih Uefe,« je razkril Mijatović. Najbolj znani med njimi so sodniki, predvsem Damir Skomina, sledijo Matej Jug, Slavko Vinčić in od 1. januarja tudi Rade Obrenović.

Najpomembnejši skupni program Uefe in NZS je gotovo razvojni program »Hattrick Yearly Solidarity programme«, za NZS pa so pomembni tudi infrastrukturni programi, Uefa study group, Grassroots in drugi.

NZS je lani ustvarila 10,8 milijona € prihodkov, podobno bo letos. Kakšen delež v prihodkih pomeni sodelovanje z Uefo? »Ti prihodki pomenijo med 18 in 19 % letnega proračuna NZS, in sicer iz Uefinega solidarnostnega programa, ki pomeni sredstva za delovanje zveze. Podobno visoka so običajno sredstva, ki jih NZS pridobi prek Uefe iz naslova medijskih pravic in sredstev za projektno sofinanciranje,« je razkril Mijatović. NZS pod okriljem Uefe najtesneje sodeluje s članicami, s katerimi deli več skupnih izhodišč. »Januarja 2015 smo podpisali memorandum z BiH, s Hrvaško, z Makedonijo, s Črno goro in Srbijo, dobro pa sodelujemo tudi z nekatrimi večjimi evropskimi zvezami,« je zatrdil Mijatović.