Obupali pri štetju lukenj v plovilih

Kobarid – Le lučaj od Soče, pred zaslonom ene od ročnih kamer, je včeraj Nejc Žnidarčič (10.) pazljivo spremljal vsak gib na posnetku svojega neuspelega nastopa. Potem pa se zarežal, češ to vendarle ni tragedija, ter s sebe stresel še zadnjo napetost. Prvič po letu 2008 je, kot pravi, ostal brez zmagovalnega odra na svetovnem pokalu v šprintu, pozornost je prepustil dvojcu Peter Žnidaršič-Luka Žgajnar (3.).

Po obilni žetvi kolajn na EP v BiH, se je zdelo kar samoumevno, da bodo Slovenci kraljevali tudi na domači Soči, a jim je včeraj reka dala pravo lekcijo in pokazala, kako neprijazna zna biti včasih. Ker je voda ponekod zelo plitva, ugrez nekaterih pa globok, so spustaši v šprintu namesto za odličja kar »tekmovali«, kateri čoln jo bo odnesel slabše, promet v popravljalnici pa je bil večji kot pri najbolj cenjenem avtomehaniku. Danes je pač pred vrati še klasični spust in plovila so si morala do jutra spet povrnili bleščečo podobo, brez odrgnin, prask in udrtin. Tudi edina slovenska junaka, Žnidaršič in Žgajnar, sta bila med njimi, čoln, ki sta ga dobila naravnost s proizvodnega traku in na katerem se je še svetila cena, je kazal vse znake neuspešnih poskusov zaobiti ostre soške skale. Ampak kolajno sta vendarle imela v žepu.

»Če hočeš priti do nje, moraš veslati na polno, ampak malo se nama je le smilil čisto nov čoln, pa prav vsega res nisva tvegala. Francozi denimo so s starim čolnom ubrali najboljšo linijo po reki. Midva pa sva zadnje brzice bolj slabo preveslala, tedaj naju je že neslo na skalo,« sta pripovedovala v cilju, kjer so vsi bentili nad nizkim vodostajem reke, na katerega je Žnidarčič opozarjal že vrsto dni. Proti naravi se pač ne da boriti, s takšno nadlogo se spustaši redno soočajo, težji imajo pri tem večje težave, Nejc, ki je vrsto let povsem pri vrhu svetovnega šprinta, pa si na koncu vseeno ni gnal k srcu, da je konec sijajne serije v karieri prišel ravno na Soči. »Če dobro pomislim, brez kolajne nisem bil od leta 2008. A zato ni konec sveta, vendarle imam že ogromno zmag, za klasični spust pa bom zdaj še bolj nabrušen,« je v vedrem slogu poraz sprejel Solkanec, zaslužen tudi za potezo dneva, saj je v zadnjem delu dobesedno preskočil eno od skal in spektakularno poletel po zraku.

Je bil pa od kolajne le za las včeraj oddaljen kanuist Blaž Cof, ki je za zmagovalnim odrom zaostal le 41 stotink. »Prav zadovoljen pa le nisem bil, ves čas sem se boril sam s sabo in s svojo jezo, saj že dva dneva razbijam čoln. Za finale sem se sicer zbral, a potem prav na koncu povozil skalo. Ta voda mi preprosto ne ustreza, saj zahteva veliko tehničnega znanja, med skalami sem se res mučil,« je pospremil četrto mesto pred današnjim klasičnim nastopom, ki so ga zaradi res nizke Soče vendarle skrajšali. V finalu je veslal tudi Simon Hočevar (12.), pri kajakaših pa Maks Frančeškin (7.), Tim Kolar (9.) in Tim Novak (15.).