Od žarometov lige prvakov do vrnitve k otroški igri

Hotemaže pri Kranju - Nogometna igrišča so v zadnjih treh tednih prazna. Tudi na osrednjem kranjskem štadionu je tako. Namesto da bi Triglav nadaljeval svoj boj za miren obstanek v prvoligaški druščini, so igralci na prisilnem dopustu. Med njimi tudi najizkušenejši – Aleš Mertelj, 33-letni domačin iz Hotemaž, nekoč v vijoličnem dresu ljubljenec mariborskega občinstva in udeleženec velikih predstav pod evropskimi žarometi.

Z družino je zdaj v domačem zavetju ob vznožju Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp, kot se rad pošali, ima ob partnerki Maši, ki jo je spoznal v svojem mariborskem obdobju, stalno ob sebi odlična trenerja – šestletno in triletno hčerko. »Ne, ni nam dolgčas. Treniram kar z njima. Sicer si zdaj, ko imamo čas, še sami izdelamo kakšen pripomoček za domači fitnes,« se nasmehne in ozre k dnevom, ko je preprosto prisiljen vzdrževati telesno pripravljenosti brez neposredne navzočnosti trenerjev in soigralcev: »Vsi se trudimo po najboljših močeh. Klubski kondicijski trener (Lidio Melis, Italijan z izkušnjami tudi iz serie A in Honveda iz Budimpešte – o. p.) nam sestavlja program, vsi skupaj smo redno v stiku, s soigralci se pogovarjam zlasti o zdravju domačih, saj je to v teh dneh najpomembnejše. Na srečo imam pred hišo dvorišče, sem v mirnem okolju, pravzaprav sem se za 25 let vrnil v preteklost, ko sem se zabaval sam z žogo – jo brcal v zid ali na streho, pa čakal, da se vrne in se tako učil pravilnega ustavljanja ...«

Brez preplaha po Sežani in Celju

Njegov Triglav tik pred prekinitvijo ni blestel, nazadnje je izgubil doma s Celjem kar z 0:5, pred tem je ostal praznih rok tudi v Sežani. »Vem, pogosto smo v tej sezoni nihali med odličnimi in bledimi predstavami. Pri klubu so tudi zamenjali trenerja, obenem smo se dobro pripravili za drugi del. Jasno pa, da brez izjemnega vložka na igrišču ni želenega rezultata. Ko smo nanizali nekaj zmag, je tudi konkurenca nabirala točke, zato nam pogled na lestvico nikakor ni dovoljeval ležernega pristopa. Želimo si utrditi svoje mesto v prvoligaški družbi,« si je na jasnem najizkušenejši nogometaš sedanje kranjske zasedbe. V karieri se je naučil marsikaj, zlasti v devetih letih pri mariborskem klubu, ko je od blizu spoznaval utrip prestižne lige prvakov in si priboril tudi reprezentančni dres. Zato mu zdaj seveda ni težko prenašati bogatih izkušenj na mlajše soigralce pri Triglavu.



»Res sem se od vstopa v Ljudski vrt naučil ogromno. Predvsem, koliko moraš truda in energije vložiti za uspeh v športu. To vedno polagam na srce mlademu rodu. Veliko je odrekanja, a čudovito je uživati v zmagah, podpori s tribun, nastopih proti najuglednejšim klubom ali reprezentancam,« pravi nogometaš, ki ga je pri Mariboru navdušilo zlasti to, da so igralci razmišljali zgolj o svojem delu, pisarna je bila prepuščena zgolj odgovornim iz vodstva. Tudi zato zdaj ne more razmišljati o razlogih odhodov Zlatka Zahovića in Darka Milaniča. »Maribor je bil v vseh teh letih, ko sem bil tam, vrhunsko strokovno voden. Izidi iz preteklosti to dobro razkrivajo, prihodnost bo pokazala, po kateri poti bo šel klub zdaj. Verjetno so spremembam botrovali zadnji rezultati,« je slišati od nogometaša zvezne vrste.



Pogodbo pri Triglavu ima do konca te sezone, dotlej bi rad z mlajšimi soigralci nabiral točke in dvigal kakovostno raven igre: »Zdaj še vsi ugibamo, kako bo, potem ko se bomo vrnili v običajen vsakdan. Zdaj res še ne moremo vedeti, kako bo v prihodnje z ligami, odhodi mladih v tujino, ambicijami naših klubov. A najbolj bi si želel pozitivno energijo, ne pa, da samo poslušam, kako težko bo ...«