Oda za zadnjega umetnika v SNL

V četrtek ga ni bilo na večerji. Niti na treningu naslednji dan. Dareta Vršiča! Maribor bo očitno šel v novo sezono brez 32-letnega Štajerca s prekmurskimi nogometnimi geni in dušo. Dare je Murin izdelek, ki je prek Štajerske (Celja) odšel v Evropo.

Ni naključje, da pri Vršiču omenjam, da je Štajerec iz Prekmurja. On je Apačan, iz štajerskega naselja ob Muri in na meji s Prekmurjem. To ga je močno zaznamovalo in ga tudi v njegovi nogometni karieri, ki je na razpotju. Za Štajerce namreč velja, da so nepopustljivi bojevniki, za Prekmurce, da imajo mehko dušo in so vajeni biti tiho in trpeti. Pri Daretu ni nobenega dvoma, s kakšno človeško dušo se je prebijal v krutem nogometnem profesionalizmu.

Če bosta Maribor in Dare ostala pri svojem (klub bi ga zadržal ob znižanju plače, igralec želi še višjo ali vsaj daljšo pogodbo), bo najmočnejša slovenska liga ostala še brez zadnjega romantika, ki v igri pogosteje uporablja talent in pamet kot mišice. Maribor bo ostal brez mojstra, ki ga je, ko je to potreboval, preobrazil in mu dal nekaj umetniške širine. Evropskosti z dodano vrednostjo. Takšen kot je, je ustvarjalno siromašen. Navijači v Ljudskem vrtu si zaslužijo več. Ob njem pa se je strelsko usposobil tudi Luka Zahović in še marsikateri mladi nogometaš bi lahko ob njem dobil pomembne učne ure v svojem razvoju.

Dare Vršič je bil nekoč reprezentančni kapitalec. Nanj je, potem ko je iz njegovega rodu, toda brez njega, skoraj iztisnil vse motive in moči, stavil tudi Matjaž Kek. V velikem slogu je Vršič končal svoje in Kekovo reprezentančno poglavje – z njegovim zmagovalnim golom je v Ljudskem vrtu padla Srbija.

Toda Vršič je nogometaš, rojen za SNL. Če ga ne bi bilo, bi si ga bilo treba izmisliti. Takšnemu igralcu velja namenjati posebno pozornost, z njim delati z občutkom in ga častiti kot božanstvo. Iz njega bi kazalo narediti klubski simbol in okoli njega ustvarjati celostno podobo moštva na igrišču.

V zahtevnejših ligah, kar se je tudi izkazalo, Vršič ni zmogel pokazati vsega, kar zna. Tudi zaradi lastne preračunljivosti in naivnosti, zaradi katere je padel v roke mešetarjev. Tujina je bila zanj preveč robata, tekmovalna in individualna, tako da s svojim značajem ni imel niti najmanjših možnosti, da bi lahko prestal ostro selekcijo. Ni mu veliko manjkalo, da bi prestopil v vrhunski razred, v kategorijo najboljših Slovencev v tujini, a saj sem že napisal: če bi bil pravi Štajerec ...

Vršič bi lahko bil ali bi moral biti zaščitena blagovna znamka Prva liga Telekom. Ključni oblikovalci podobe PLT, pri tem ne mislim le na klubske funkcionarje in športne direktorje, si ne bi smeli tako zlahka odreči našim fantom z dragocenimi izkušnjami in znanjem, še posebej zato ne, ker niso vzgojili naslednikov. Ker imajo malokoga ali celo nikogar več, s komer bi še lahko prepričevali navijače, da je SNL privlačna zaradi takšnih igralcev. Starost pri tem ne igra glavne vloge. So preprosto naši in dobri povrhu. Tako dobri, da bi, ko reprezentanci ne cvetijo rožice, za tekmo ali dve selektorju lahko prišel prav igralec Vršičevega kova. Tako kot je še vedno uporaben Milivoje Novaković.

Bodimo iskreni, koliko Katančevih »plejmejkerjev« premore toliko nogometnega znanja, kot ga ima Vršič?