Odlika šampionov: zmagovati tudi s slabo igro

Nemci so se srečno in spretno uvrstili v finale 13. evropskega prvenstva, kjer bodo po 12 sušnih letih naskakovali svoj četrti naslov najboljšega na stari celini.

Objavljeno
27. junij 2008 01.01
Melzeder, Lahm in Klose se ne bojijo obracuna s Švedi
Rok Tamše
Rok Tamše

Basel - Nemci so se srečno in spretno uvrstili v finale 13. evropskega prvenstva, kjer bodo po 12 sušnih letih naskakovali svoj četrti naslov najboljšega na stari celini. Dvoboj s Turčijo na štadionu St. Jakob Park so v dramatični končnici - tako značilni, ko je na turnirju igrala turška reprezentanca - obrnili sebi v prid in znova zmagali, čeprav niso prevladovali na igrišču. »Zelo zadovoljni smo. Tekma je ponudila praktično vse, gole in dramo v finišu. Nismo imeli veliko priložnosti, toda bili smo učinkoviti. Pokazali smo, da imamo zmagovalno miselnost. Turkom čestitam za odlično igro. Ko smo dosegli tretji gol, sem bil prepričan, da se ne morejo vrniti v igro še četrtič zapored na tem turnirju,« je odleglo nemškemu selektorju Joachimu Löwu.

 

Od našega poročevalca

 

Prodor Philippa Lahma in gol v zadnji minuti tekme je bil res nekaj nevsakdanjega. Imel je tudi srečo, da se je v dvoboju z njim poškodoval Kazim Kazim, ki je obležal na tleh in mu s tem odprl pot do gola. Nemški branilec do tega trenutka ni bil pravi, bil je tudi sokriv za drugi gol Turkov. Na koncu je bil izbran za igralca tekme. »Zelo srečni smo. Seveda je to najpomembnejši gol v moji karieri. Sicer tokrat res nisem igral najbolje. Nagrado za igralca tekme bi si zaslužil tudi kdo drug. Sam bi jo lahko dobil po kakšni od prejšnjih tekem na tem prvenstvu,« je bil samokritičen Lahm in nadaljeval: »Po prvem polčasu smo se v slačilnici dogovorili, da moramo igrati agresivneje. Popraviti smo morali predvsem igro v obrambi. Mislim, da smo nadaljevali bolje in pokazali pravi moštveni duh in močan karakter. Zdaj čakamo na novega tekmeca, pripravljeni smo na vsakega. Tudi v finalu bomo v prvi vrsti igrali za naše čudovite navijače.«

 

Nemci so se dobro utrudili tudi proti Turkom, na roko pa jim gre dejstvo, da bodo kot prvi finalisti imeli na voljo dan počitka več. Morda jih lahko tolaži tudi to, da so do zadnje tekme na dunajskem štadionu Ernst Happel prišli z nekoliko slabšimi predstavami, a s pregovorno močno voljo in disciplino. »Proti Turkom nismo mogli pokazati vsega, kar smo načrtovali. V prvem polčasu smo izgubljali dvoboje na sredini igrišča in precej žog. Nismo bili tako kompaktni kot običajno. V drugem delu sem razmišljal o aktiviranju še enega napadalca, vendar sem raje ohranil stabilnost v zvezni liniji. Turki so bili namreč odlični v tehničnem pogledu in polni entuziazma. No, dočakali smo tudi ta zadnji napad in vse se je srečno končalo,« je komentiral Löw.

 

Njegov izrazito temperamentnejši kolega Fatih Terim je v nasprotju z na trenutke prav divjim vodenjem moštva ob robu igrišča in neprestanimi verbalnimi dvoboji s sodniki na novinarski konferenci umirjeno in z dostojanstvom potegnil črto pod predstavo svojih varovancev. »Čestitam Nemcem in jim želim uspeh tudi v finalu. Ponosen sem na svoje fante, ki so igrali s strastjo. V tehničnem in fizičnem pogledu so bili na visoki ravni. Malo je manjkalo do nove zmage, toda tokrat moramo spoštovati zmago nasprotnika. Ne moremo vselej le mi dosegati gole v zadnjih trenutkih,« je bil realen »Imperator«, ki je bil zadovoljen z opravljenim na Euru: »Želim, da igralci uživajo v igri. Mislim, da se je to zgodilo, zato pa so prišli tudi dobri rezultati.«

 

Terim je že pred časom napovedal konec selektorske kariere, saj se bo spet preizkusil na klubski sceni. »To je res, vendar se še nisem pogovoril s predsednikom zveze. Tudi od igralcev se še nisem dokončno poslovil. Rekel sem jim, naj se ne počutijo slabo zaradi rezultata zadnje tekme, saj so veliko storili za svojo državo. Pomembno je, da se Turčija konstantno uvršča na velika tekmovanja in dosega podobne uspehe, kot je ta uvrstitev v polfinale. Upam, da bo moj naslednik imel šampionsko moštvo,« je povedal strokovnjak, ki od vseh trenerjev najbolj teatralno spremlja dogodke na igrišču, tako da nemalokrat v smeh spravlja tudi sodnike, ne samo gledalce. V prid mu govori tudi pokončna drža, s katero se ni želel izgovoriti na štiri suspendirane in pet poškodovanih igralcev, ki jih je gotovo pogrešal v polfinalnem obračunu.

 

Iz petkovega tiskanega Dela