Odšli na sprehod po stari Ljubljani, zašli pa na minsko polje

Kaj pred štartom SNL razkriva učinek slovenskih nogometnih klubov v Evropi.

Objavljeno
12. julij 2019 19.10
Posodobljeno
12. julij 2019 19.35
Ljubljančani so v četrtek zvečer podprli Olimpijo, toda slednja je odpovedala v tekmi z Latvijci. FOTO: Mavric Pivk
Ta teden so razkrili svoje (ne)znanje najvidnejši predstavniki 1. SNL iz sezone 2018/19. Maribor, Olimpija, Domžale in Mura so imeli sprejemljive izzive, v katerih je bil vsem dosegljiv uspeh – prvi favorit za napredovanje je bil Maribor, kandidatka za veliko presenečenje pa Mura.



Izšlo se je pričakovano. Maribor, 79. klub z Uefine jakostne lestvice, je opravil levji delež posla že na gostovanju v Reykjaviku. Navidez rutinsko, toda njegov uspeh temelji na urejenosti organizacije, v kateri vsak član kadrovskega mozaika pozna svoje obveznosti, nedvoumna je hierarhična lestvica odločanja na igrišču in ob njem. V podobnih razmerah delujejo pri nas le še Domžalčani, četudi za kakovostni razred ali dva nižje kot Štajerci. Prav Domžale držijo v rokah – ob vijoličastih – najboljši izkupiček s prve tekme. Njihov tekmec resda sodi na evropsko dno – Malta kotira na 45. mestu klubske lestvice Uefe, Domžale pa sto mest višje kot Balzan –, zato bo kakovost letošnje zasedbe Simona Rožmana možno ovrednotiti šele v naslednjem kolu, ko bo njen tekmec švedski Malmö.

Mura je prejela v Haifi dva gola. Maccabi je (bil) premagljiv tekmec, minule sezone ni končal zaman 31 točk za Maccabijem iz Tel Aviva, v zadnjih petih letih je le enkrat igral v Evropi. Toda trener Ante Šimundža ne more igrati tekme namesto ekipe s Fazanerije, ki so jo zdesetkali poškodbe in prestopni rok. To je realnost klubov, ki na lestvici 1. SNL zasedajo položaje od štiri do deset.

Posebno poglavje pripada Olimpiji. Nekateri ljubljanski nogometaši so začeli tekmo z Rigasom opazno neodgovorno: odšli so na sprehod po stari Ljubljani, naleteli pa na – minsko polje. Četudi je bila zasedba Safeta Hadžića opazno boljša za dva razreda, so ji gostje zabili tri gole. Oziroma so si jih zeleno-beli zabili sami. Niti najstarejši obiskovalci legendarnega objekta za Bežigradom ne pomnijo, kdaj je imela Olimpija v Evropi nazadnje toliko priložnosti za neoviran strel z razdalje, toda njeni glavni aduti so želeli »z žogo v gol«. Kot da ne bi zaupali napadalcu Roku Kidriču (196 cm) … Gostujoči centerfor Marko Lemajić (198 cm) je v primerjavi gigantov res deloval za razred bolj čvrsto, iznajdljivo in ambiciozno. Hadžić pred začetkom sezone ni zaman zahteval okrepitev v napadu …

image
Rok Kronaveter bo v novi sezoni eden glavnih adutov Maribora za nov naslov prvaka. FOTO: Tadej Regent


Če odmislimo naivnost ožje obrambe pri prvem golu, ki je nedopustna tudi na tekmi rekreacijske lige, je tretji gol Rigasa razkril še več: arogantni izvedbi prostega strela pri rezultatu 2:2 je sledil cagav odnos obrambe in – za piko na i – še smola po strelu, po katerem je odbita žoga presenetila tudi vratarja Nejca Vidmarja. Zeleno-beli kljub vsemu ne bi smeli zmetati pušk v koruzo. V sredo niso imeli »smole« le z neučinkovitostjo, marveč tudi z glavnim sodnikom, opazno naklonjenim gostom. Ob maksimalni angažiranosti lahko v povratni tekmi zasučejo tudi zaostanek z 2:3.

Ta čas se zdi, da bosta le Maribor in Domžale tudi avgusta plesala pod Uefinim dežnikom. Kaj imata skupnega? Zavedata se pomena zimskih priprav za evropske bitke, saj lahko poleti le delno osvežiš, kar si opravil že pozimi. Kaj torej pred štartom 1. SNL razkriva slovenski učinek v Evropi? Tudi v novi sezoni #plts ne moremo pričakovati presenečenja, kar je dobra napoved za navijače – Maribora.