Ljubljana – Največja slovenska kluba Olimpija in Maribor še nikdar nista tako močno odstopala od tekmecev v 1. SNL kot v prvih 13 kolih sezone 2017/18. To je dobro sporočilo za večjo zgoščenost kakovosti v dveh središčih in slabše za izenačenost državnega prvenstva. Podobno je v drugih (ne)primerljivih državah.
Olimpija (33) in Maribor (31) sta zbrala 64 točk, kar se ni zgodilo še nikdar po uvrstitvi ljubljanskega kluba med slovensko elito v letu 2009. Primerjalni pregled nacionalnih prvenstev po Evropi razkriva podobnost s 1. SNL. Zeleno-beli so v prvih 13 kolih osvojili 84,6 odstotka možnih točk, vijoličasti 79,5 odstotka, podobno je v soseščini. Vodilni hrvaški klub Dinamo krasi enak izkupiček kot Štajerce (31 od 39 točk), podobno uspešen je graški Sturm, ki narekuje ritem v Avstriji (28 od 36 točk; 77,8 %). V najmočnejših prvenstvih na stari celini je različno. Napoli, Manchester City in Barcelona so v devetih kolih italijanskega, španskega in angleškega prvenstva osvojili vsak po 25 točk, kar je dejansko odlično (92,6 %), malenkost manj učinkovit je bil PSG (86,7 %), ki se je v nedeljo izognil porazu v Marseillu skozi šivankino uho po zaslugi velemojstrsko izvedenega prostega strela Edinsona Cavanija. V Nemčiji je izenačeno; Dortmund in Bayern sta osvojila po 74,1 % možnih točk.
Primerjava Olimpije in Maribora z Barcelono, ManCityjem ali Bayernom je resda podobna primerjavi hrušk in jabolk. Smiselno je analizirati pretekle sezone v 1. SNL, ko rezultati razkrivajo spremembo trenda v smeri večje zgoščenosti kakovosti na tradicionalna centra moči Ljubljano in Maribor.
Niti v premierni ligaški sezoni pri nas (1991/92), ko se je podalo na pot 20 prvoligašev in nato še Olimpija – posledično je bil v vsakem kolu en klub prost –, nihče ni izstopal kot v prvi tretjini sezone 2017/18. Prvi slovenski prvak Olimpija in njen najbližji zasledovalec Maribor sta tedaj v prvih 14 kolih (odigrala sta po 13 tekem) zbrala 29 oziroma 27 točk, skupaj torej »le« 56, osem manj kot tokrat, četudi bi pred 26 leti pričakovali, da bo nastopanje v zvezni ligi nekdanje SFRJ blagodejno vplivalo na Ljubljančane in bo podobno močan tudi Maribor, ki je osvojil slovenski vrh šele leta 1997.
Tudi v zadnjem desetletju, ko so vladali Domžale, Maribor, Koper in Olimpija, vodilni dvojec ni odstopal kot v zadnjih tednih. Če bi seštevek točk vodilnih klubov po prvih 13 kolih nanizali po vrsti, bi dobili 52, 44, 50, 57, 49, 58, 53, 48, 51, 55 in danes 64 točk. Zgovoren je predvsem trend zadnjih štirih sezon (glej tabelo), ki razkriva vse močnejšo prevlado vodilnega dvojca – od 48 točk v letu 2014 do 16 točk več letos.
To je slabo sporočilo za tekmece Olimpije in Maribora, tudi za ambiciozne Domžalčane, ki trenutno zaostajajo za drugim mestom na lestvici velikih 12 točk. V sozvočju s trendom je tudi dvig povprečnega števila golov na tekmo: od 2,44 v sezoni 2015/16, prek 2,57 v minuli sezoni do 2,8 gola na tekmo v prvih 13 kolih te sezone. Da tudi slovensko prvenstvo postaja »normalno« in je možno kadarkoli določiti enega ali dva favorita za lovoriko, nakazuje primerjava uspešnosti gostiteljev. Najboljši klubi doma igrajo bolje in bolj pogumno (beri: ofenzivno) kot v gosteh. Če je bila v sezoni 2015/16 bilanca zmag gostiteljev, remijev in zmag gostov (v %) 32-40-28, je bila v minuli sezoni 39-30-31 in v prvih 13 kolih tega poletja in jeseni 44-30-26 v izrazit prid domačih klubov. Povprečen obisk tekem je rahlo padel, kar je pričakovano, saj so Ljubljančani leta 2016 proslavili naslov prvaka. V tisti sezoni je znašal povprečen obisk tekem 1. SNL 1569 gledalcev na tekmo, v minuli 1381 in v prvem delu te sezone 1296 gledalcev.
Tudi forma zadnjih šestih tekem potrjuje trend, po katerem sta na vrhu večna tekmeca (Olimpija 16, Maribor 14, Rudar in Domžale po 10, Gorica 9 točk), na dnu pa Ankaran, Triglav in Celje, ki po prihodu trenerja Dušana Kosića še ni vknjižilo zmage. Še letos bo znana moč tega trenda, saj tako Maribor (to soboto) kot Olimpijo (29. 11.) čaka obisk neugodnih Domžal.