Tiskane izdaje
Ljubljana – Nemanja Mitrović je bil junak št. 2 velikega derbija z Mariborom. Andraž Šporar je zabil dva gola, 192 cm visoki štoper je bil obakrat vrhunski in predvsem lucidni podajalec – asistiral je s peto in z glavo. Triindvajsetletni Domžalčan po štiriletni izkušnji v Italiji v mlajših kategorijah Interja in Bologne pri Olimpiji igra v reprezentančni formi.
Sta se po srhljivem razpletu derbija s srečnim koncem dokončno zamenjali vlogi favorita za naslov državnega prvaka: da je Olimpija št. 1, Maribor pa njen izzivalec?
Tudi po dveh prespanih nočeh nisem spremenil mnenja. Izid derbija je bil realen, v drugem polčasu smo bili veliko boljši tekmec, ampak še nismo favoriti. Imamo zgolj lepo prednost, ki ne bo pomenila prav veliko, če nam bo jutri spodletelo proti Krki. Zadnjih pet jesenskih tekem bo izjemno pomembnih in bodo v veliki meri krojile drugi del sezone. Če bomo vanj šli s prednostjo sedmih točk, bomo v dobrem položaju, z večjo pa bi že bili zelo blizu naslovu prvakov.
Vaši podaji pri Šporarjevih golih sta sodili v kategorijo največjih mojstrovin. Kljub višini ste zelo spretni in iznajdljivi, kar je za branilca poseben dar, mar ne?
Je že res, da je moja osnovna naloga, da branim, ampak še raje igram, kot pa nabijam žogo daleč od vrat in s tršimi prijemi ustavljam tekmece. Igrivost sem dobil v mladosti v številnih urah, preživetih na asfaltu v igri malega nogometa. Z njim sem odraščal in zelo užival.
Sta z Andražem uigravala napadalne akcije na treningih?
Uigravala ravno ne, smo pa trenirali standardne akcije iz prekinitev. Pri podaji s peto sem se odzval instinktivno, čeprav sem vedel, da je Šporar na drugi vratnici. Dogovor je, da ob prekinitvah Andraž vedno stoji na drugi vratnici.
Olimpija je v vzponu in ima mlado ter nadarjeno zasedbo, ki lahko samo še napreduje. Je mladost njena glavna prednost pred rutiniranim Mariborom?
Je zgolj ena od prednosti, vendar ni edina. Druge so povezane z našo evolucijo po prihodu novega klubskega vodstva, trenerja in igralcev. Zadeli smo z okrepitvami, toda treniramo več in predvsem bolj kakovostno, kar se najbolj odraža v telesni pripravljenosti. Mislim, da smo tekaško najboljši v ligi. Največjo moč pa vendarle črpamo iz samozavesti. Zmaga v prvem derbiju v Ljudskem vrtu je pomenila ogromno, zavedati smo se začeli, da imamo velik potencial, da smo dobri in da lahko zmagujemo tudi v nizu. V seštevku smo ekipa, ki iz tekme v tekmo odrašča, je boljša in zrelejša. Šporar, Miha Zajc, Nik Kapun, Kenan Bajrić in še drugi iz kategorije mlajših, kamor sodim tudi sam, smo lahko samo boljši in napredujemo. Pri Mariboru razen v Petru Stojanoviću ne vidim igralcev, ki bi lahko pospešili razvoj moštva.
Šporar je kapetan, kakšna pa je vaša vloga na igrišču, kjer delujete zelo avtoritativno?
Andraž je simbol te ekipe, z Darijanom Matićem pa mu v vodenju moštva pomagava. Smo trojček, ki skrbi, da moštvo deluje tako, kot je treba.
Navijači Olimpije uživajo, a so hkrati v skrbeh, da bo Šporar pozimi odšel. Kaj to pomeni za Olimpijine šampionske ambicije? Bosta Olimpija in Maribor zamenjala vlogi favoritov?
Iz igralskega vidika Andražu želim, da bi igral za Real Madrid. Ker je res vrhunski nogometaš, prijeten fant in odlična osebnost. Olimpija bo brez njega nedvomno drugačna, ali bo veliko slabša in ne bo več favoritinja, pa bo odvisno od tega, kako srečno roko bodo imeli v klubu pri njegovi menjavi. Denarja za novega in kakovostnega napadalca bo zagotovo dovolj.
Olimpijina sedanjost in prihodnost se suka le okoli Šporarja, toda obstaja velika možnost, da bi odšli v tujino tudi vi. Kako resna je možnost za vaš odhod?
Čeprav imam za seboj neposrečeno izkušnjo v Italiji, ki pa je bila tudi zelo poučna, so moje nogometne ambicije vendarle povezane s tujino. Čez pol leta bom prost igralec, zato pričakujem, da se bomo v klubu še pogovarjali o moji prihodnosti. Lahko odidem tudi pozimi, ponudbe so na obzorju, a morajo zadovoljiti tudi klub. Če bi izbiral, ne bi šel v Rusijo ali Ukrajino, kamor bi že lahko odšel, raje bi se preizkusil v Švici, Belgiji, tudi v Nemčiji in Italiji.
