Ljubljana – Ob stranski avt črti so vodili orkester nogometašev Olimpije trije dirigenti: uglajeni trener Luka Elsner, samozavestni športni direktor Ranko Stojić in na koncu še pomočnik Rok Hanžič. Toda razglašenemu orkestru ni bilo več pomoči.
Sodelovanje trojice s klopi je bilo s kazanjem prstov in pojasnevanja, kaj sploh želijo, bolj uigrano kot sodelovanje enajsterice na igrišču, ampak Olimpijina barka se je na pomladno ligaško plovbo odpravila brez kompasa in z napačno posadko. Zaletavala se je v čeri, ker je imela tri kapetane, a nobenega pravega. Tudi na igrišču!
Prvih 90 minut drugega dela sezone v Ljudskem vrtu je navkljub porazu še dobilo sprejemljivo oceno, češ, prenovljena Olimpija je sploh prvič igrala tekmovalno preizkušnjo v letu 2017, novinci so bili še neuigrani, Maribor je vendarle prvi ... Toda prišlo je drugih 90 minut. Po drugi tekmi naj bi se že vedelo, kaj in koliko zmore »najmočnejša« Olimpija. Odgovor je bil šokanten za predsednika Milana Mandarića, privržence Olimpije, navijače iz skupine Green Dragons in tudi druge nogometne navdušence po Sloveniji.
Rudar je uprizoril tekmo osamosvojitve. Bil je glavni krivec za Olimpijino katastrofo. Taktično zrelo, brez hujših prask je preživel prve pol ure jalovih ljubljanskih napadov, s prvim »direktom« pa je že opotekel favoriziranega tekmeca in si priigral izhodišče za poplesavanje okoli majavega moštva. Da sta John Mary kot podajalec in Dominik Glavina v vlogi neusmiljenega strelca ob koncu prvega polčasa zgolj izkoristila svoji posamični kakovosti in napake v ožji ljubljanski obrambi, je bilo zmotno prepričanje. Kar je potrdil drugi gol hitrega Mitje Lotriča. Prekmurec je v uvodnih minutah drugega polčasa sam opravil glavnino posla, se z desne strani sprehodil proti sredini in z levico z 20 m neoviran sprožil strel ter premagal kapetana zeleno-belih Nejca Vidmarja.
Konec ugibanj! Drugi direkt je razgalil vso Olimpijino bedo in nemoč. Taktične napake strokovnega štaba, v katerem trener nosi vodo športnemu direktorju, pomanjkanje vodje na igrišču in tudi igre z repom in glavo so Velenjčani spremenil v kalvarijo, ki jo bodo do naslednje tekme težko preživeli nekateri člani Olimpije.
»Manjkalo je vse. Edini pozitiven del je bil boj do zadnje minute,« bi lahko najkrajše povzeli Elsnerjevo razmišljanje, v katerem je še vedno najbolj moteča njegova vloga v hierarhiji, kdo odloča, kdo vleče niti, kdo vodi ... »Me ne moti, če odločitve vlečejo v vodstvu kluba,« o trenerjevi pokončni drži ni bilo ne duha ne sluha. Bil je toliko profesionalen, da je prišel na novinarsko konferenco in poskušal dajati vtis moža, ki stoično prenaša poraze. Za kakšno ceno, plačo? Stojića ni bilo od nikoder. Izkušeni lisjak se je skril, krivdo za polom bo zagotovo poskušal porazdeliti, morda bo celo našel grešnega kozla. Tistega (sebe?), ki je izbiral »okrepitve« in odpuščal neprimerne igralce za sistem Olimpijine igre 4-3-3. Da je rekonvalescenta in navijača Vidmarja po večmesečni odsotnosti postavil v vrata namesto nadarjenega in že »utečenega« Roka Vodiška, da je Branko Ilić prehitro in brez ustrezne priprave stopil v »čevlje SNL«, da je v Benku videl strelca in predvsem vodjo mlajših ter z drugih nogometnih in tudi zemljepisnih svetov pripeljanih igralcev brez duš. In predvsem z omejeno kakovostjo. Opevani otrok Tottenhama Nathan Oduwa se je v prvem polčasu komaj kdaj »srečal« z žogo, v drugem je ob prvem blažjem trku z nasprotnikom že poškodovan končal na rezervni klopi in z verjetnostjo, da ga nekaj časa ne bo. Prav nič se ni izšlo Ljubljančanom, tudi poskus, da bi mladi Jakob Novak lahko pokazal, kaj zmore. V odsotnosti poškodovanega Danijela Miškića in od Green Dragons izločenega Roka Kronavetra ni izkoristil priložnosti.
Že druga zmaga v sezoni in druga v Stožicah nad Olimpijo ob remiju v Velenju kaže, da Rudar sodi v vrh lestvice. Postavni štoper Jean Claude Billong, neumorni tekač in motor v zvezni vrsti Stjepan Babić, v napadu pa John Mary in prvi strelec 1. SNL s trinajstimi goli Dominik Glavina – oba včerajšnja gola sta bila mojstrska – je velenjska štiriperesna deteljica, ki je še nadgradila odlično moštveno predstavo. In nazadnje tudi dala prav tistim, ki so dali prednost uigranosti in medsebojnemu poznavanju.
In misel gostujočega trenerja Vanje Radinovića. »Presenečen sem bil nad slabo predstavo proti Domžalam, toda proti Olimpiji smo že pokazali, da postajamo zrelejši. Lahko se merimo z vsakim,« je brez evforije povedal v Splitu rojeni 44-letni Srb.













