Olimpija v Velenju s strahom: polom pomeni konec

Ljubljana - Kakšna vrsta nogometnega virusa je zajela Olimpijino slačilnico, ki je po polomu proti Triglavu potrebovala šok terapijo, se sprašujejo tudi njeni navijači. Odgovor bo znan že danes malo pred 16. uro po uvodni tekmi 23. kola, v katerem bo vodilno moštvo državnega prvenstva gostovalo v Velenju pri zadnjeuvrščenem Rudarju. Danes bosta še tekmi v Sp. Šiški in v Ljudskem vrtu, preostali pa jutri v Kranju in Domžalah.

Velenje: Rudar – Olimpija (sodnik Mihael Antić): Niti slavna jasnovidka Baba Vanga si ne bi drznila posumiti v Olimpijin spodrsljaj, razen če je šlo za kaj drugega. Napačne podaje, tehnične napake, brez ene resne priložnosti, brez posredovanja gostujočega vratarja ... Vse to napeljuje, da so tudi Olimpijini zvezdniki krvavi pod kožo in jih je treba imeti vseskozi na očeh. Ne smejo si privoščiti še enega mrka. Velenjski bi bil polom na celi črti, morda usoden za prihodnost kluba. Realno so možnosti za novo senzacijo minimalne, čeprav bojeviti Rudar v uvodnih dveh porazih ni bil tako slab (0:3, 0:1). Prej bi bilo mogoče staviti na visoko Olimpijino zmago kot na paranje navijaških živcev do zadnjega sodnikovega žvižga. Denar za plačo je prišel, trener Safet Hadžić ima na voljo tudi Magnyja Bagnacka.



Ljubljana: Bravo – Aluminij (Alen Borošak): Ni bilo slabo, a lahko bi bilo še boljše, se spodbujajo Šiškarji, ki so osvojili štiri točke in bili blizu šestim. Pri Kidričanih je bil vtis nasproten: bili so zelo slabi, izkupiček treh točk je prevelik. A potencial Kidričanov ostaja velik, vprašanje je le, kako ga bo izkoristil trener Slobodan Grubor. Možnosti sta dve: ali bo šla Aluminijeva krivulja navzdol ali navzgor. Druga pomeni, da bo v torek spet trpela redna stranka – Olimpija.

Maribor: Maribor – CB24 Tabor (Rade Obrenović): Vijolični so nasmejani, saj so proti morda najmočnejšima tekmecema iztržili štiri točke in se prilepili na hrbte zeleno-belih. Na roko jim gre, da je pritisk večji pri vodilnih in da rezultati skrivajo slabosti. Delno sta jih razkrila dva polčasa, prvi proti Olimpiji, drugi proti Muri. Toda avtomatizirana taktična kultura in Rok Kronaveter sta brezmejna aduta Darka Milaniča, ki z modelom in načinom igre ne more računati na lahke zmage. Tudi proti Sežancem ne, ker so gostje telesno odlično pripravljeni in pod taktirko Maura Camoranesija kažejo silno nepopustljivost. Nekaj je gotovo, Argentinec bo poskušal v Ljudskem vrtu unovčiti prav fanatizem igralcev, ki mu očitno zaupajo in sledijo v taktičnih načrtih, in tečnobo ter hitrost Louisa Bongonguija.



Kranj: Triglav – Mura (Matej Jug): Dopadljivi Gorenjci z vsaj na prvih dveh tekmah posrečeno izbiro tujcev zmagujejo. Tudi Mura sodi v kategorijo tekmecev po meri. Ni jim treba igrati, le potrpežljivo čakati morajo, da bi se Sobočanom zapletle noge. Dlje ko bodo držali ničlo, več bo možnosti za tretjo zmago v nizu in še eno brez prejetega gola. Toda Ante Šimundža bo imel z vrnitvijo Luke Bobičanca aduta več. Proti Mariboru ga je močno pogrešal.

Domžale: Domžale – Celje (Damir Skomina): Le še en spodrsljaj in v nesreči Domžalčanov se bodo naslajali vsi. Že zdaj se mnogi čudijo, kaj za božjo voljo je bilo treba selektorju (trenerju Andreju Razdrhu ali športnemu direktorju Mateju Oražmu?) zapravljati denar in novačiti tridesetletnike za drugi del sezone, v kateri bi se z mlajšimi in obetavnejšimi silami sprehodili do obstanka in bi si pripravili zelo dobro izhodišče za prihodnjo sezono. V jesenskih dvobojih s Celjani bi se lahko naučili, da je kombinacija uigranosti, hitrosti in kombinatorike zanje pogubna. Pomeni, da ima veliko več zdravih nogometnih odlik kot domžalska izbira izkušenj, rutine in počasnosti. Evropa je za Domžalčane že izgubljena, obstanek pa še ni zagotovljen.