Osnovni cilj izpolnjen kljub skromni predstavi

Maribor – Štajerska nogometna armada si je sinoči pošteno oddahnila: Maribor je izpolnil cilj, Kazahstance je premagal brez prejetega gola, toda pod bližnjo Kalvarijo ni šlo za posebej spektakularno tekmo. Minimalna zmaga je zato lepa popotnica pred povratno tekmo 2. kola kvalifikacij za ligo prvakov, ki bo v sredo v Astani.

Dobrih deset tisoč privržencev slovenskih prvakov je Ljudski vrt zapustilo z mešanimi občutki. Nekateri so gradili optimizem na zmagi z 1:0, ki v izločilnih nogometnih tekmah pomeni kar zajetno prednost, drugi so pesimistično izpostavljali številne tehnične napake v igri gostiteljev, zaradi katerih je sinoči osivelo kar nekaj navijačev; tretji so bili spet prepričani, da v tem letnem času – brez ene prvenstvene tekme v nogah – Maribor pač ni mogel igrati bolje.

Kakorkoli, že v prvih minutah tekme je bilo opazno, katera enajsterica je pritekla bolj motivirana na zelenico Ljudskega vrta, ki so jo pred začetkom sinočnje tekme tako močno in dolgotrajno zalivali, da je »ploho« prekinil šele četrti sodnik Garrido ... Mariborčani so kar poleteli proti tekmečevim vratom, nanizali prvo akcijo, drugo akcijo ... in že je padel gol v režiji nekdanjih slovenskih reprezentantov. Dare Vršič je iz kota filigransko natančno podal žogo na glavo Marka Šulerja, ki je neubranljivo zabil gol v daljši kot vratarja Vladimirja Loginovskija.

Toda, pozor: nato se je začela »druga« tekma. Mariborčani so se očitno zavedali, kako pomembno prednost imajo v svojih nogah, niso čutili potrebe po dodatnem tveganju, zaigrali so, kot bi iz četrte prestave prestavili v drugo. Res, preostali igralni čas bi lahko strnili z zadnjim verzom refrena priljubljene pesmi Edvina Fliserja: Še eno rundo daj, točajka – »da se spomnimo in da pozabimo«. V prvem polčasu velja izpostaviti le še akcijo napadalcev Daliborja Volaša in Marcosa Tavaresa iz 13. minute; prvi je uspešno spustil žogo in jo vrnil Brazilcu, nato pa očitno ni pričakoval, da mu jo bo mariborski kapetan serviral na noge tri metre od vrat ... priložnost za vodstvo z 2:0 je tako splavala po vodi.

V prvem delu igre so – v lovu za izenačenjem – pokazali več želje gostje, ki pa so bili ob zaključkih akcij očitno preslabi, le dvakrat so napol ogrozili mrežo, ki jo je čuval izkušeni Jasmin Handanović. Lahko bi rekli, da je mariborska »taktična kultura«, ki jo večkrat izpostavi Zlatko Zahović, prevladala nad premalo konkretno igrivostjo kazahstanskih gostov, med katerimi je bil še najboljši obetavni ganski 21-letnik Patrick Twumasi. Ta bo nekoč gotovo zaigral za kakšen večji klub, kot je Astana. Ves prvi polčas je povzročal preglavice predvsem desni strani mariborskega moštva, na kateri sta povečini igrala Agim Ibraimi in Petar Stojanović. Tako velja izpostaviti predvsem 27. minuto, ko so trije igralci Astane izigrali celotno štajersko zasedbo, toda na koncu so merili prek Handanovićevih vrat, Mariborovo »črno obdobje« pa je sledilo tudi v tridesetih minutah prvega polčasa.

Do konca tekme so bili slovenski prvaki večkrat na preizkušnjah, predvsem v zvezni vrsti Mariborčanov so zevale največje luknje, kar so uvideli tudi na domači klopi. Trener Ante Šimundža je želel zamenjati Aleša Mertlja z Željkom Filipovićem, toda nato je potegnil iz igre Marwana Kabho, ki je začutil bolečine v desnem kolenu. Ob jalovih naletih gostov – napol vroče pred severno tribuno je bilo dvakrat, trikrat – velja izpostaviti tudi dve priložnosti Štajercev. Prvo je zapravil rezervist Damjan Bohar, drugo kapetan Marcos Tavares. Kljub številnim negodovanjem navijačev na tribunah so sinočnji gostitelji vendarle zasluženo premagali Kazahstance, ki se nahajajo v globokem prvenstvenem ritmu tekem in so bili gotovo bolj uigrani. Da bi lahko Mariborčani »zaspali« na minimalni zmagi, pa pred povratno tekmo na umetni travi seveda ne pride v poštev.