Ottmar Hitzfeld: Slovenija igra kot Hrvaška

Ljubljana – Najbolj zveneče ime švicarske reprezentance sedi na klopi. Nemški strokovnjak Ottmar Hitzfeld v nogometnem svetu uživa izjemen ugled, posebej za Delo je ob prihodu v Ljubljano spregovoril o naši vrsti, svojih adutih mednarodnih korenin in spominih na zmagoslavji v ligi prvakov.

Gospod Hitzfeld, odskočna deska za vašo reprezentanco pred jutrišnjo tekmo v Ljubljani je zagotovo zadnja uspešna predstava proti Hrvaški – ste si jo izbrali nalašč kot generalko za Slovenijo? Razmišljate o tem, da ti dve sosedi igrata podobno?

Menim, da Hrvaška in Slovenija gojita podoben slog igre. Toda to, da smo Hrvaško ugnali s 4:2, še ne pomeni, da bomo v Stožicah zanesljivi favoriti. Podrobno smo se lotili analize zadnje tekme slovenskih reprezentantov proti Romunom, in opazili, da naši tekmeci zelo hitro prehajajo od obrambnih nalog k napadu. Zato so vedno nevarni za tekmečeva vrata. Na domačem štadionu pa so še posebej nevarni. Zato ocenjujem ta štart kvalifikacij kot zelo zahteven za naše moštvo.

Koliko dejansko veste o konkurenčnosti slovenske zasedbe?

Vemo, kar pač moramo vedeti. Poznam precej igralcev, seznanjem sem z njihovo močjo kot tudi hibami. Res pa je, da ta čas ne morem natančno oceniti, v kakšni formi so, kdo med njimi lahko igra. Naša naloga zato ni prav nič lažja.

Kaj pa vaša izbrana vrsta? Verjetno je zelo motivirana, potem ko pred kratkim ni nastopila na EP v Ukrajini in na Poljskem …

Uf, v Walesu smo res preživeli žalosten večer, potem ko smo do konca zapravili vse naše možnosti za uvrstitev na euro. Potem za nekaj časa črne misli potisneš proč, toda vse skupaj je bilo spet zelo boleče, ko se je junija v Varšavi prvenstvo začelo brez nas. Takšnega občutka ne bi želel ponovno doživeti in prav zato bomo storili vse, da bi se uvrstili na SP 2014 v Brazilijo. Nekaj se moramo naučiti iz lastnih napak. Treba bo dobro štartati v kvalifikacijah, ne pa tako kot pred štirimi leti, ko smo v uvodnih dveh tekmah osvojili eno točko, pred dvema letoma pa smo bili po prvih dveh preizkusih celo brez točk.

Pa ste zadovoljni z izbiro igralcev v Švici? Očitno ste uspešno združili značaje fantov s koreninami iz Turčije, Albanije, Hrvaške ...

Zelo. V primerjavi z letom 2010 imamo mlajše moštvo z zares nadarjenimi igralci, kamor denimo sodita Shaqiri ali Xhaka, hkrati so tu rutinerji Benaglio, Lichtsteiner, Inler, Behrami. V vsakem primeru ohranjamo dobro »mešanico«, ob tem pa izjemen moštveni duh.

K švicarski reprezentanci ste prišli s sijajnimi izidi iz Nemčije. Ste zadnji trener iz bundeslige, ki je popeljal tako Bayern 2001 kot Borussio štiri leta na vrh lige prvakov. Kako se spominjate tega?

Kaj naj vam rečem, to je bila zame sanjska doba. Imel sem srečo z rodovi odličnih nogometašev, drugače ne bi dosegli takšnih zmag niti v Münchnu niti v Dortmundu. Še zdaj se spomnim, ko sem pripeljal Stephana Chapuisata v Dortmund, so me mnogi pisano gledali. Sem znorel, da bo Švicar glavni adut? Pa poglejte, do današnjega dne je Chapuisat najboljši napadalec Borussiine zgodovine. A obenem sem v Nemčiji občutil razliko: v Dortmundu sem lahko zmagoval, pri Bayernu pa sem moral zmagovati. Drugo mesto v Münchnu ne šteje nič! Na Bavarskem preštevajo le lovorike, a so navzlic bremenu medsebojni človeški odnosi na visoki ravni. Z Ulijem Hoenessom, ki je bil takrat menedžer, danes pa je Bayernov predsednik, ohranjam zelo pristen stik.