Real Madrid je v letu 2017 pobral kar pet od šestih možnih lovorik, njegov prvi zvezdnik Cristiano Ronaldo tri posamične nagrade, toda božično-novoletni prazniki so v španski prestolnici povsem klavrni. Težak poraz proti Barceloni je znova odprl več vprašanj, predvsem pa potrdil, kako čas hitro beži tudi v nogometu. Danes si prvak, jutri že poraženec.
Kratek jesenski dremež se je za Realove nogometaše zavlekel v večmesečni globok spanec, zato so madridski zvezdniki v zadnjih tednih izgubili skoraj vse pozitivne občutke, ki so jih imeli od maja do avgusta ob serijskem nabiranju lovorik v vseh možnih tekmovanjih. Najhuje je bilo prav na zadnji tekmi koledarskega leta, ko je Real na domačem štadionu Santiago Bernabeu klonil proti večni tekmici Barceloni. A še bolj kot sam poraz z 0:3 je zgovorno dejstvo, da je Real v šampionskem letu 2017 že zapravil vse možnosti za eno od najpomembnejših lovorik v letu 2018.
Prav ponesrečen zaključek leta je razkril precej dejstev, zakaj je Real pred šestimi meseci postal španski in evropski prvak. Proti Barceloni so na tribuni ostali Marcos Llorente, Borja Mayoral, Jesus Vallejo in Dani Ceballos, na klopi za rezerviste pa je obsedel Theo Hernandez; tako je torej brez ene same minute na clasicu ostalo vseh pet poletnih okrepitev. Nikakor ni problem v njihovi kvaliteti, ampak v mladosti, zato neizkušeni fantje ne dobijo prave priložnosti. Drugače je bilo v prejšnji sezoni, ko so dodano vrednost s klopi predstavljali Alvaro Morata, James Rodriguez, Pepe in Danilo, ki zdaj vsi blestijo pri drugih evropskih nogometnih velikanih.
Realov trener Zinedine Zidane je imel v prejšnji sezoni skoraj dve enakovredni enajsterici – eno, ki je osvojila ligo prvakov, in drugo za večino tekem španske lige, pri čemer je bila tudi ta t.i. »rezervna« postava tako močna, da bi lahko prišla vsaj do polfinala lige prvakov. Nobeden od Realovih nogometašev tako ni bil utrujen, ampak je kraljevski klub iz nastopa v nastop samo rastel, medtem ko so tekmeci usihali. Brez sape sta v polfinalu in finalu lige prvakov ostala tudi tekaško izredno pripravljena Atletico in Juventus.
Težko je bilo pričakovati, da bo Real zadržal vse najboljše igralce, saj je povsem normalno, da se Morata in James nista mogla sprijazniti s stranskima vlogama, vendar bi morali vodilni možje poiskati dostojnejše menjave, predvsem pa takšne igralce, ki bi lahko takoj prevzeli odgovornost. Resda so se vsi v Španiji smejali, ko je Barcelona kupila Paulinha, toda katalonski klub je dobil izkušenega vezista, ki ima v nogah že precej težkih preizkušenj, zato zanj ni prevelika nobena tekma, hkrati pa nihče od njega ne pričakuje čudežev, ampak vse naredi že s tem, ker s svojim skritim delom razbremenjuje prvega umetnika Lionela Messija.
Po vsej verjetnosti bo Real na nogometni tržnici dejaven že prihodnji mesec, ko bo na vrsti najodmevnejša okrepitev vratar Kepa Arrizabalaga (še en španski mladenič), čeprav je dosedanji prvi čuvaj mreže Keylor Navas med vsemi nosilci igre še najbolj konstanten. Precej bolj je za Real zapleteno, da so povsem izgubljeni Sergio Ramos, Marcelo, Toni Kroos in Karim Benzema. Nekaj kritik po vsaki tekmi brez gola leti tudi na Cristiana Ronalda, toda Portugalec je še vedno stroj, kar je jeseni potrdil z novimi rekordi v ligi prvakov, zaradi svoje obsedenosti z uspehom pa bo na polnih obratih tudi spomladi.
A marsikaj od vsega tega je vendarle pričakovano in človeško. Vse to so igralci, ki so v zadnjih štirih sezonah osvojili tri lige prvakov in kot prvi v moderni zgodovini ubranili evropski naslov, potem pa z največjo lahkotnostjo v superpokalih odpravili še Manchester United in Barcelono. Težko jim je torej očitati kaj veliko, če so zatem padli v zavzetosti, agresivnosti in učinkovitosti, saj Realovi nogometaši nikakor niso stroji brez čustev. Prej ali slej je padel še vsak prvak, vsi do zdaj še precej hitreje kot Real.
Vendar imajo v Madridu marsikaj še vedno v svojih rokah. Da so špansko ligo zapravili, se bodo verjetno kmalu sprijaznili, vse pa je na voljo v prestižni ligi prvakov, kar je izvrstno tekmovanje za povrnitev ponosa. Če bodo spet našli pravi zagon, lahko Realovi igralci spomladi spet postanejo strah in trepet vseh evropskih klubov, velika prednost pa je trener Zinedine Zidane. Francoski strateg nikakor ni brezmadežen, saj je trenerski začetnik, toda če kaj premore, potem je to zmagovalna miselnost. Predvsem pa nas zgodovina opominja še na nekaj – Real je pred dvema letoma proti Barceloni doma izgubil s še precej večjo nebogljenostjo (0:4), a je potem sezono zaključil s slavjem v ligi prvakov.