Panevropska veselica po angleških in nemških taktih

Nekaj je gotovo, letalski prevozniki si bodo meli roke, ko bo leta 2020 nogometni euro v 13 mestih širom stare celine. V času, ko evropska ideja zaradi bruseljske birokracije in trdovratne krize vse bolj bledi, se zdi zamisel o vseevropskem prvenstvu nadvse dobrodošla.

Doslej sta evropsko prvenstvo gostila največ dva soprireditelja in to vselej sosednji državi (Belgija-Nizozemska 2000, Avstrija-Švica 2008, Poljska-Ukrajina 2012). Zdaj jih bo 13 in razdalje med njimi so res neverjetne. Med Bilbaom in St. Peterburgom so 2903 kilometri zračne linije; med Dublinom in Bakujem pa kar 4377 kilometrov, več kot med New Yorkom in Los Angelesom.

Prireditelji bodo 13 nacionalnih nogometnih zvez, nad katerimi bo bedela in jih usklajevala UEFA. Njen generalni sekretar Gianni Infantino je navdušeno razlagal o prednostih takšnega projekta. »Leta 2020 bomo praznovali 60-letnico evropskih prvenstev. Ker imamo zdaj 24 in ne več 16 reprezentanc, je breme na državah organizatoricah še večje kot prej. Za večino držav je to prevelik zalogaj in nočemo, da bi se prvenstva izmenjevala samo v peščici največjih. Da smo omogočili mnogim mestom in državam, da bodo del tega velikega projekta, je odlična stvar, še posebej v času, ko si večina držav ne more privoščiti vlaganj, kakršna zahteva takšno tekmovanje. Eden od namenov te odločitve je bil spodbuditi države, ki oklevajo pri gradnji sodobnega nacionalnega štadiona. Namesto zabave v eni državi pa bomo imeli vseevropsko zabavo,« je našteval Infantino, ki zaseda položaj prvega operativca od leta 2009, ko je zamenjal Škota Davida Taylorja.

Odločitev o vseevropskem prvenstvu je padla decembra 2012 v Lozani, 13 prirediteljev pa je v petek v Ženevi določilo 17 članov izvršnega odbora UEFA. Vendar tisti iz držav kandidatk niso smeli glasovati in tako je lahko o gostiteljih skupinskega dela odločala samo osmerica, vsak pa je naštel štiri njemu najprimernejša mesta. Kandidiralo je 19 držav, šest jih je bilo razočaranih: Cardiff, Stockholm, Skopje, Jeruzalem, Sofija in Minsk.

Za polfinale in finale je bila edina protikandidatka londonskemu Wembleyju Allianz Arena v Münchnu. Toda Nemci so – kot so mnogi tudi pričakovali – tik pred zdajci umaknili kandidaturo. Jasno je bilo, da so to storili v zameno za angleško podporo nemški kandidaturi, da bi sama organizirala euro 2024, čeprav nihče tega ni povedal naglas. Morda je bil še najbolj konkreten generalni sekretar nemške nogometne zveze Helmut Sandrock in potrdil, da se je pogovoril s kolegi iz angleške FA. Tam naj bi padla tudi neformalna odločitev, da bo Anglija podprla Nemčijo za leto 2024, Nemčija pa bo vrnila uslugo za EP 2028.

Slabe izkušnje Angležev

Angleži so začutili olajšanje, ko je bil Wembley soglasno potrjen za prizorišče vrhunca eura 2020. Odkar je osvojila domači mundial 1966, je domovina nogometa gostila samo še EP 1996. FA je neuspešno kandidirala za SP 2006 in izgubila proti Nemčiji ter za SP 2018, ko jo je premagala Rusija. Je pa Wembley, najsodobnejši štadion na svetu, ki sprejme 90.000 gledalcev, v zadnjih treh letih dvakrat gostil finale lige prvakov.

Predsednik FA Greg Dyke si kljub temu obeta uspešno kandidaturo čez 14 let. »Glede na to, da smo dobili polfinale in finale 2020, bi bilo težko pričakovati, da bi bili uspešni za 2024, zato se zanj niti ne bomo potegovali, odkrito pa merimo na euro 2028,« je napovedal Dyke in dodal: »Nekega dne bo Anglija kandidirala tudi za organizacijo svetovnega prvenstva. Toda mislim, da ima veliko boljše možnosti za EP.« Ni skrivnost, da London goji zamere do FIFA, potem ko je FA leta 2010 v kampanjo za SP 2018 vložila 25 milijonov evrov in doživela polom. Takrat so iz Anglije sporočili, da ne bodo oddali kandidature za mundial, dokler je na vrhu svetovne zveze Sepp Blatter.

Vsi v kvalifikacije

Anglija in tudi vse druge države gostiteljice se bodo šele morale uvrstiti na EP 2020 skozi kvalifikacije. Težko si je zamisliti razočaranje, če reprezentance treh levov ne bi bilo. In tudi pritisk, da se uvrsti v polfinale in tako zaigra tudi na domačih tleh, bo ogromen. Reprezentanca je zadnja tri velika tekmovanja zapustila razočarana, na letošnjem SP v Braziliji celo izpadla v skupinskem delu. Toda tako Dyke kot selektor Roy Hodgson sta prepričana, da bo pomlajena angleška selekcija čez šest let na vrhuncu. »Če ti mladi fantje, ki jih nedvomno krasi velik talent, ne bodo začutili priložnosti svojega življenja, potem jim res ni pomoči,« je na dušo igralcem, kot so Sterling, Sturridge, Henderson, Wilshire, Lallana, Oxlade-Chamberlain, Chambers, Barkley, Welbeck in drugi, popihal Hodgson, ki ga novembra na Wembleyju čaka tekma s Slovenijo.

Francije ne bo med gostiteljicami eura 2020, kar je logično, saj bo prihodnje EP čez dve leti pri njej. Zamisel o vseevropskem EP je zrasla na zelniku Francoza, predsednika UEFA Michela Platinija. Ta naj bi bil zagovornik majhnih in tudi zaradi njega imajo za sodelovanje v ligi prvakov več možnosti prvaki iz manjših držav, kot je Maribor. »To je zgodovinski trenutek, saj bomo lahko to imenitno tekmovanje pripeljali tudi v države, ki sicer same nikdar ne bi imele možnosti organizirati tako velikega dogodka. To je pravi panevropski duh,« je bil na uresničenje svoje vizije ponosen Platini, ki pa se bo zdaj najprej posvetil EP 2016 v Franciji in si obetal, da bodo galski petelini ponovili uspeh njegovega rodu iz leta 1986.