Platinijeva usoda nič manj nejasna

Ljubljana – Po včerajšnjem vrhu Evropske nogometne zveze (UEFA) v Nyonu je še težje napovedati razplet »primera Platini« kot pred njim. Člani neenotne nogometne družine na stari celini so sprejeli le blag sklep, s katerim so dali prvemu možu UEFA možnost, da opere svoje ime po razkritju 1,8 milijona evrov prejemka od FIFA leta 2011.

»Platini o tem ne sme govoriti niti predsednikom vseh 54 članic UEFA, ki so ga izvolile na čelo družine, kaj šele javnosti. Da smo vsaj prisluhnili njegovim odvetnikom, je najmanj, kar smo lahko storili. Michel bi rad spregovoril, toda za zdaj mu ni dovoljeno,« je generalni sekretar UEFA Gianni Infantino v petih različnih jezikih pojasnjeval navzočim na izredni novinarski konferenci, zakaj bodo ostali brez Platinijevega komentarja. Za kaj gre? Platinijev odvetnik je – neuradno – razkril ozadje zgodbe. Potem ko je spravil pod streho SP 1998, je Francoza kot svetovalca pred naslednjim SP na Daljnem vzhodu angažiral tedanji predsednik FIFA Sepp Blatter. Dogovorila sta se za 300.000 € letnega plačila, »ostalo, torej 500.000 € letno, pa bi FIFA nakazala Platiniju pozneje, ko bo imela dovolj denarja«. Platini je šele leta 2011 dobil plačilo za delo v obdobju 1999–2002.

Kar moti vodilne pri etični komisiji FIFA – slednja je za 90 dni suspendirala Platinija, Blatterja in generalnega sekretarja FIFA Jeroma Valckeja –, je časovni potek dogodkov. Platini je namreč kmalu po prejemu plačila umaknil kandidaturo za predsednika FIFA in (ne)hote podprl Blatterja. Udeleženci včerajšnjega sestanka v Nyonu, med katerima sta zastopala Slovenijo predsednik NZS Aleksander Čeferin in generalni sekretar Aleš Zavrl, niso imeli enotnega stališča do obravnavanega primera. Po izjavah sodeč najmočneje podpira Platinija vzhodni blok držav na čelu z Rusijo in Ukrajino, njegovi kritiki pa prihajajo iz skandinavskih in otoških držav, ki zahtevajo popolno preglednost delovanja. Angleška nogometna zveza (FA) je prav danes sporočila, da ne namerava podpreti Platinija na predsedniških volitvah, dokler Francoz ne bo dokazal svoje nedolžnosti.

»Vsi smo podprli pravico Michela Platinija do poštene obravnave in možnosti, da si opere svoje ime. Pozvali smo vse pristojne inštitucije v tem procesu, torej etično komisijo FIFA, prizivno komisijo FIFA in Mednarodno arbitražno sodišče za šport (CAS), da primer obravnavajo ekspresno hitro, vse zato, da bi sprejeli končno odločitev o zadevi najpozneje do sredine novembra,« nam je včeraj potrdil sklep članov izvršnega odbora UEFA in predsednikov članic tudi Čeferin.

Kakšni bodo nadaljnji postopki v primeru Platini? Francoz se je že pritožil na odločitev Fifine etične komisije. Če bo slednja zavrgla njegove argumente, bo lahko rešilo Platinijev obstoj na vrhu nogometa le še CAS, ki bo imelo v tem primeru zadnjo besedo. Zanimivo, o vsem se torej odloča v Švici, pri čemer je UEFA v primežu med omenjenim sodiščem in FIFA. Sedež evropske nogometne hiše leži v Nyonu, sedež CAS je v Lozani, 40 km severovzhodno ob obali Ženevskega jezera, sedež FIFA pa se nahaja naprej v Zürichu. Gre za daljico, dolgo približno 300 km.

Včeraj so se v Nyonu bolj malo dogovorili o tem, ali bo imela Evropa skupnega kandidata v primeru, če Platiniju ne bi uspelo prepričati partnerjev, da je bilo z njegovim plačilom vse v redu. Francoz je resda pravočasno oddal vlogo za vstop v volilno bitko – rok za oddajo predsedniških kandidatur je 26. oktober, volitve pa naj bi bile 26. februarja 2016 –, toda v primeru, če ga CAS ne bo podprlo, kar bo znano sredi novembra, bi UEFA zamudila s prijavo drugega kandidata. Eden od novinarskih kolegov je namreč razkril tudi oceno Platinijevega odvetnika, da obstaja 20 odstotkov možnosti za uspeh Platinija v boju z etično komisijo FIFA in CAS.

V prihodnjih tednih bo zgodba morda dobila novo poglavje. Evropa ne podpira jordanskega princa Alija, ki je kandidaturo vložil včeraj, čeprav je še konec maja prav Ali užival podporo Evrope. Angleški predstavnik je na včerajšnjem sestanku navzoče pozval, da morajo čimprej pripraviti »načrt B«, o katerem naj bi govorili že naslednji teden. Za zdaj je torej težko zatrditi, da imajo vsi v (nogometni) Evropi enotne interese.