Fabio Capello si je obetal, da bo čez dve leti Rusijo vodil na domačem svetovnem prvenstvu, a načrt se mu ni izšel. Po treh letih je dobil odpoved in zgodbo končal na podobno klavrn način kot pred tem v Angliji. Je Italijana, ki je zakorakal v 70. leto, dokončno povozil čas ali bo našel še kakšnega (bogatega) delodajalca?
Potem ko Anglije ni zmogel vrniti med najboljše reprezentance sveta in je SP v Južni Afriki 2010 sklenil po hudem porazu z Nemčijo, ga je na začetku leta 2012 odnesla odločitev o odvzemu kapetanskega traku Johnu Terryju. Proslavil pa se ni niti na ruski klopi. Prekinitev pogodbe je bila sicer sporazumna, toda nobenega dvoma ni o tem, da je Capello izgubil zaupanje in potrpežljivost vodilnih mož v ruski nogometni zvezi. »Capellu se iskreno zahvaljujemo za vse, kar je dal reprezentanci, in želimo mu še veliko uspeha v nadaljnji karieri,« se je glasilo sporočilo v začetku minulega tedna.
Če bi se uspeh meril zgolj v denarju, bi bil Capello absolutni zmagovalec, Jose Mourinho in Pep Guardiola se lahko po zaslužku skrijeta pred njim. Že res, da je njegova plača v rubljih pogosto zamujala, a zaradi tega mu ni bilo treba preklicati naročila Armanijeve obleke; na koncu je dobil skoraj vse, kar mu je pripadalo. Ko denimo kar osem mesecev ni prejel plače, je februarja letos na pomoč zvezi priskočil milijarder Ališer Usmanov in prav on naj bi bil človek, zaradi katerega je bila prekinitev sodelovanja sploh mogoča.
Capello je Rusijo uspešno popeljal skozi kvalifikacije za SP 2014 in si tako prislužil novo, še donosnejšo pogodbo, ki naj bi se iztekla po koncu SP v Rusiji leta 2018. Toda prekinjena je bila dve leti prej in po nekaterih informacijah naj bi Italijan dobil 930 milijonov rubljev odškodnine (14,8 milijona evrov). Medtem ko Capello – rusko zna le nekaj besed in je redko prihajal v največjo državo na svetu – ni dajal izjav, je njegov pomočnik in rojak Oreste Cinquini dejal: »Tako stvari pač gredo v svetu nogometa. Do zveze nimamo nobenih zamer.«
Rusija je pod Capellom končala SP v Braziliji že v skupinskem delu. Ostala je brez zmage, osvojila le dve točki in zaostala tudi za Alžirijo. Selektor se je znašel pod plazom kritik po nadaljevanju niza slabih rezultatov, zaradi katerih je nastop Rusije na EP prihodnje leto v Franciji močno ogrožen. Ta čas sicer drži tretje mesto v skupini, a Avstrije in verjetno tudi Švedske ne bo več ujela. Za Capella je bil usoden zelo boleč zadnji domači poraz proti Avstrijcem.
V Rusiji je bil vse manj priljubljen in samo brezpogojna podpora ministra za šport Vitalija Mutka je preprečila, da bi ga odstavili že precej prej, denimo po SP ali spodrsljaju proti Moldaviji na domačem igrišču (1:1). Kaplja čez rob pa je bil poraz z Avstrijo, po katerem so navijači zagnali kampanjo, s katero bi zbrali 21,4 milijona evrov in odplačali Capellovo pogodbo. Po zadnji raziskavi javnega mnenja je 53 odstotkov Rusov podpiralo selektorjev odstop. Tudi zato so poslanci dume, spodnjega doma ruskega parlamenta, pozdravili odločitev o končanju sodelovanja. Mnogim ruskim politikom je šla v nos Capellova plača, ki naj bi znašala sedem milijonov evrov na sezono, kar je še več, kot je prejemal v Angliji (5,7). V sedmih letih si je torej nabral prek 40 milijonov evrov. Vse bi bilo v redu, če bi z delom upravičil visoke vložke. »Trener vselej odgovarja za rezultat. To je popolnoma pošteno,« je potezo pokomentiral v. d. predsednika ruske zveze Nikita Simonjan.
Zveza še ni imenovala kandidatov za Capellovega naslednika, med favoriti je trener moskovskega CSKA Leonid Slucki. Časa za odlašanje ni veliko, v začetku septembra bo na sporedu morda ključna tekma proti Švedski. »Brez dvoma bo novi selektor domači strokovnjak,« je zatrdil Simonjan in dodal, da bo zveza omejila število tujih nogometašev v ruski ligi. Prav zaradi navala tujcev naj bi se reprezentanca znašla v težavah, podobno kot je bilo z Anglijo, kar pa je Capellu seveda dobro znano. Ko je sprejel izziv, je izjavil, da bo služba v Rusiji zadnja v njegovi karieri, toda zarečenega kruha se je doslej že večkrat najedel.