Tiskane izdaje
V mariborski odpravi, ki je v nedeljo dopotovala na turško riviero v Belek, kjer brusijo igro še Olimpija, Mura in Celje, bo Hotić eden od najbolj nabrušenih vijoličnih mož.
Gol je gol, vrhunec
»Za menoj je naporno obdobje. Naredil sem napako, se iz nje veliko naučil in še bolj stisnil zobe. Vem, da je bila neumnost, kar sem storil, težko je povedati, kaj me je poneslo, toda to je bila izkušnja, ki me je obogatila, naredila zrelejšega in pametnejšega,« se je »posul s pepelom« do takratnega mrka največje mariborsko nogometno odkritje sezone. V njegovem igralskem izbruhu so imeli glavno vlogo goli. Za organizatorja igre s prefinjenim občutkom je bil njegov strelski dosežek 8 golov nenadejan, to je bilo dotlej možno pričakovati le od strelcev, kot so v vijoličnem moštvu Luka Zahović, Jan Mlakar in Marcos Tavares. Dino naj bi bil predvsem podajalec.
»Vem, da bi moral biti prvi asistent. Toda, kdo ne bi bil raje strelec kot podajalec. Gol je gol. Vrhunec v nogometu in vedno si bom prizadeval, da bom zabil čim več golov,« igralec odličnega tehničnega znanja in prefinjenih potez dobro ve, kakšen je njegov položaj v moštvu in kaj od njega pričakujejo trener ter soigralci.
V Turčiji po formo
Kjer je Dino končal jesen, jo želi nadaljevati spomladi. »Želim zabijati še več golov in vse začiniti še z več podajami. Načrt je, da med pripravami stopnjujem formo in da sem na prvi tekmi blizu vrhunske forme, ki bi jo nato ohranjal skozi ves drugi del sezone.«
Mariborčani pozimi niso izgubili nobenega vidnejšega igralca, kar pomeni, da je v moštvu izjemna konkurenca za »štartnih enajst«. Nenadoma je kot spodbuda za druge padla še »bombica« v obliki dogovora o prestopu Jana Mlakarja v Anglijo. To je bil znak za druge mlade Mariborčane, da se je z všečnimi igrami mogoče prodati v najmočnejše lige na svetu.
»Po malem smo bili presenečeni. Jan namreč ni govoril ničesar, tudi drugi v klubu niso veliko govorili. Igralci smo osredotočeni na treninge in tekme, medtem ko druge zadeve urejajo za to odgovorni ljudje v klubu. Šele ko je Jan odšel v Anglijo, smo vedeli več,« je razkril utrip iz slačilnice, v kateri je že čutiti vonj po dvojni lovoriki.
»Seveda je na dosegu nog, ampak ne vemo, kako se bodo odrezali drugi klubi. Vsi imajo velike ambicije. Toda vse bo odvisno od nas, če bomo igrali, kot znamo in kot smo sposobni, potem bomo bliže cilju. Ne bo pa lahko, ker je liga zahtevna. Zanimiva je,« Dino ve, kaj ga čaka do konca junija, potem pa se bo lahko zazrl tudi v tujino.
Lahko dirja 90 minut
Zanimivo bo spremljati Dinovo prihodnost, kam ga bo peljala. Hotić je tip igralca, ki zaradi svoje nizke rasti in telesne podrejenosti naj ne bi imel dovolj moči za najmočnejše lige. Na te očitke, da ne more dirjati gor in dol v visokem ritmu vseh 90 minut, da obrambno ni kos telesno močnejšim in hitrejšim tekmecem, odgovarja samozavestno.
»Če bo treba, bom še več treniral. Nisem igralec, ki bi se zadovoljil s tem, kar znam in zmorem. Hočem še več in še bolje. Zato svojo prihodnost vidim v eni od najmočnejših lig, tekaški Nemčiji ali telesno močnejši Angliji. Moje prihodnosti ne bo narekoval izključno zaslužek, če bo le mogoče, bom odšel tja, kjer se bom kot igralec lahko še bolj razvijal in kjer bom napredoval. Ne bom pa razočaran, če ne bo to Nemčija, Anglija .... Vse lige so zahtevne in vsaka predstavlja velik izziv,« vijolična desetica z nogami na trdnih tleh začenja drugi del sezone.
