Pod Tatrami nogometaši že pred bledimi hokejisti

Kvalifikacije za SP: Hamšik in soigralci odločno po zmago kot popotnico za derbi s Slovenijo.

Objavljeno
09. junij 2017 00.17
Slovakia's Marek Hamsik celebrates after scoring his side's second goal during the Euro 2016 Group B soccer match between Russia and Slovakia at the Pierre Mauroy stadium in Villeneuve d’Ascq, near Lille, France, Wednesday, June 15, 2016. (AP
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Bratislava – Pogled na lestvico kvalifikacijske skupine, v kateri slovenska nogometna reprezentanca lovi vizum za nastop na naslednjem svetovnem prvenstvu, razkriva favorizirano Anglijo na vrhu, za njo pa je s točko prednosti pred Katančevimi izbranci slovaška reprezentanca. Ta je nazadnje nastopila na euru v Franciji, zdaj si jasno želi še na mundial.

Le kdo bi si pred leti mislil, da bodo v deželi pod Tatrami nogometaši reševali ugled športne scene pred hokejisti? Toda slednji, nekoč svetovni prvaki in v Vancouvru 2010 še olimpijski polfinalisti, so globoko zabredli, na zadnjem svetovnem prvenstvu celo do zadnjega trepetali za obstanek v elitni družbi. Posledično si na Slovaškem zdaj dnevno sledijo krizni sestanki, prepiri s podtikanji, tudi ob javnih omizjih na TV, že presegajo mero dobrega okusa. V nogometnem taboru je precej bolj mirno, četudi pred zelo pomembnim jutrišnjim nastopom v Vilniusu selektor Jan Kozak ne ohranja mirnega spanca. Pred večerom, ki bi lahko močno krojil pot Slovaške na drugo veliko tekmovanje zapored, je ostal brez udarnih dveh vratarjev, zatika se celo pri tistem, ki mu je doslej pripadala številka 3.

Vrata slovaške izbrane vrste si je v zadnjih štirih letih, razen v kakšnih nepredvidenih primerih, težko predstavljati brez Matuša Kozačika, 33-letnega čuvaja mreže pri enemu od vodilnih čeških klubov iz Plzna. A tokrat mu je poškodba preprečila odhod v Litvo, podobno tudi izkušenemu Janu Muchi, junaku reprezentance na SP 2010 v Južni Afriki. In ko je selektor nameraval povabiti »trojko«, Miloša Volešaka iz Žiline, nazadnje državne prvakinje, se je spet zataknilo – tudi njegovo zdravje ni brezhibno. Tako gre jutri v vratih pričakovati Martina Dubravko, še enega od Slovakov pri čeških delodajalcih (Liberec), sicer otroka nogometne šole v omenjeni Žilini. Slednja je znana po tem, da ima na svojem osrednjem štadionu umetno travo, torej takšno, na kateri igra Litva svoje tekme v Vilniusu. »Ni me strah reprezentančne premiere. Sem pripravljen, povrhu bomo igrali na umetni travi, na katero sem se navadil že v letih nogometnega odraščanja,« je povedal novinec. Selektor je tudi razmišljal o bolj izkušenem Janu Novoti, vratarju dunajskega Rapida, toda v zadnjih mesecih je pri najbolj priljubljenem avstrijskem klubu redko branil, zato bo najbrž jutri v litovski metropoli na rezervni klopi.

Pod drobnogledom pri slovaški vrsti, ki je jutrišnje tekmice jeseni doma ugnala s 4:0, bosta Jan Durica ter zvezdnik Marek Hamšik. Slednji je prišel v domovino na priprave dobre volje, saj je s soigralci iz Napolija uresničil cilj o 3. mestu v prvenstvu in tako kvalifikacijah za ligo prvakov, odmevala pa je tudi njegova zavrnitev ponudbe o prestopu k evropskemu podprvaku Juventusu. Na italijanskem jugu je nogometni velemojster iz Banske Bystrice že deset let, počuti se imenitno in si želi po poteh zvestobe Gigija Buffona v Torinu, Philippa Lahma v Münchnu ali Stevena Gerrarda v Liverpoolu.

Durica? Pri 36 letih je najstarejši med reprezentanti, med vsemi doslej je bil pri slovaški izbrani vrsti starejši le vratar Ladislav Molnar, ki se je sredi devetdesetih kot 37-letnik poslovil od reprezentančnega dresa. Durica je prišel na zbor iz Turčije, kjer igra pri Trabzonsporu, z modrico pod očesom (»To se pač zgodi na ostrih ligaških tekmah turškega prvenstva …«), rad pa bi pomagal reprezentanci na poti k SP 2018. Prav v Rusiji bi se nato želel posloviti od nogometa, saj je v tej deželi v sedmih letih igranja za moskovski Lokomotiv spoznal številne prijatelje.