Tiskane izdaje
Polnih 18 let je že od tega, ko je prvič piskala na moški nogometni tekmi. Desetletje je že od tega, ko je postala profesionalna sodnica. In dober mesec je že od tega, ko je pisala zgodovino kot prva delilka pravice na tekmi moške bundeslige. Prikupna 38-letna Nemka Bibiana Steinhaus dobro sodi in je dobro videti, na provokacije – Franck Ribery ji je nekoč v šali odvezal vezalki na športnem čevlju – pa se odziva mirno in hladnokrvno.
Na seksistične opazke in stalno izzivanje se je morala hitro navaditi. Nogomet je moški posel, a Bibiana ima trdo kožo, saj je tudi zunaj štadionov pogosto v moški družbi, po poklicu je namreč glavna policijska inšpektorica. Kaj vse je morala pogoltniti, ko je testosteron opravil svoje! Predlanskega februarja, denimo, je zveznemu igralcu Fortune iz Düsseldorfa Keremu Derimbayu pokazala drugi rumeni karton in predčasno pot pod prho, mladi mož pa je jezno siknil proti njej, da v moškem nogometu ni prostora za ženske. Čeprav se je pozneje pokesal in se sodnici opravičil, da izrečeno v afektu ni njegovo siceršnje stališče do žensk, je moral prisilno počivati pet tekem, klub pa mu je naložil še edinstveno kazen – soditi je moral na tekmi deklic! Steinhausova se je na to odzvala v svojem slogu: »Kako je sojenje na tekmi sploh lahko za koga kazen?«
Oktobra 2014 je bila četrta delilka pravice v dvoboju Bayerna z Borussio Mönchengladbach, ko je tedanji trener bavarskega velikana Pep Guardiola razburjen pristopil do nje in jo potrepljal po rami, ona pa se je z elegantnim gibom umaknila korak v levo, še naprej povsem osredotočena na dvoboj. Njen odziv »briga me, kdo si, pusti me pri miru« je vzbudil številne simpatije nogometnih privržencev. »V sodniški posel se nisem spustila, da bi se borila proti spolni neenakovrednosti, a se moram s tem vendarle ukvarjati, saj sem obkrožena z ljudmi, ki se jim to zdi pomembno,« pojasnjuje 38-letna Nemka, ki je piskala tudi v finalnem dvoboju ženskega olimpijskega turnirja leta 2012 v Londonu. Prvič je sicer delila pravico moškim že pred prelomom tisočletja, leta 1999, ko je komaj dobro zakorakala iz najstniških let. V sezoni 2007/08 je bila prva ženska v vlogi četrte sodnice na tekmi (moške) bundeslige, leta 2011 je pod njeno piščalko potekal finale SP, v minuli sezoni pa lige prvakinj.
Ko jo je prvi mož nemške sodniške organizacije Lutz Michael Fröhlich pred to sezono poklical in jo presenetil z vprašanjem, ali bi želela biti glavna sodnica v bundesligi, je – kar se ji ne dogaja pogosto – ostala brez besed. »Nejevera, veselje, sreča, navdušenje, zadovoljstvo, olajšanje, radovednost. Bila je prava mešanica različnih čustev in občutkov. Izpolnile so se mi otroške sanje, kar je po eni strani potrditev mojega trdega dela, po drugi pa obveza, da enako zagnano nadaljujem naprej,« je ob največjem mejniku doslej v svoji sodniški karieri ganjena in osupla razglabljala Steinhausova. Sledil je val odobravanja in laskavih besed. »Že dolgo spremljam njeno kariero, vesel sem zanjo! Čestitke sodniškemu združenju za potezo, ki dokazuje, da če trdo garaš in so tvoje predstave dovolj dobre, ni pomembno, katerega spola si. Upam, da bo navdušila mnoga mlada dekleta, da ji bodo sledila,« se ji je poklonil tudi prvi mož nemške nogometne zveze (DHB) Reinhard Grindel.
Spoštovanje si je Nemka, ki ima dobre gene, saj je bil že njen oče nogometni sodnik, zgradila tudi tako, da se je na provokacije in poniževanje, ki jih je ob nogometaših pogosto doživljala, vselej odzvala hladnokrvno, trezno, celo z značilnim nasmeškom na ustih. Leta 2010 jo je igralec Herthe Peter Niemeyer (menda po nesreči) lopnil po prsih, ona pa si je le popravila nedrček in nogometaša zgolj bežno – prav nič očitajoče – ošvrknila, češ, je že v redu! Najdejo pa se seveda tudi dvomljivci, ki ji očitajo, da je tako daleč prilezla predvsem zato, ker je srčna izbranka nekdanjega vplivnega angleškega delilca pravice Howarda Webba, ki se je lani, menda zaradi nje, ločil od dolgoletne soproge, s katero imata tri otroke. Zanimivo: tudi 46-letni Anglež, enako kot Bibiana, v službi nosi policijsko uniformo.
