Pomanjkanje srčnosti, želje, znoja bolj boleče od obeh porazov

Zdenko Verdenik, nekdanji selektor: Premalo borbenosti in želje, preveč pasivnosti. Tako sem videl nadvse poučni preizkušnji. Podobno izkušnjo sem imel na Japonskem. Rešil sem jo tako, da sem v ospredje postavil vrednote, šele nato znanje. Zaupal sem tistim nogometašem, ki so tekli, imeli željo in se borili. Samo takšni lahko povlečejo naprej. Na primer, igralec kova Bezjak se je trudil, tekel in pokazal srčnost. Ni tragedija, če izgubljaš v prijateljskih tekmah, in tudi pomanjkanje borbenosti je lahko rešljiva težava. Drugo je proces in čas, da bo selektor izluščil koncept in ga prilagodil evropskim trendom. Tudi Kek ni imel takojšnjega rezultata, bil je tik pred tem, da ga zamenjajo, a je preživel in se uvrstil na SP. Vedeti je treba, kaj hočeš. Dobrodošla bi bila tudi boljša selektorjeva komunikacija.

Marko Elsner, nekdanji reprezentant: Prijateljske tekme so zato, da se skuša odkriti ali uveljaviti kaj novega, da se vidijo slabe in pozitivne stvari. Nekaj odgovorov je selektor prav gotovo dobil in hvala bogu, da je Slovenija prejela zaušnici v prijateljskih tekmah. Še zdaleč ni bila edina, tudi evropski prvaki so prejeli še močnejšo, tako da v porazih ne vidim nekaj tako tragičnega, da bi že zasvetila rdeča luč. Predvsem sem videl odlično avstrijsko reprezentanco, Belorusija je bila čvrsta, kompaktna, branila se je s sedmimi, osmimi, devetimi igralci. Telesno so bili močni. Slabih reprezentanc je tako rekoč vse manj. Tekmi v Celovcu in Stožicah sta razkrili kar veliko, predvsem, kdo lahko igra na katerem položaju in na katerem ne more. Vsi smo pričakovali, da bodo fantje pokazali še več borbenosti in homogenosti. Med seboj se zelo dobro poznajo, zato me je v slabo voljo spravil pristop. Lahko bi zabili kakšen gol, ampak nismo. Po tem, kar sem videl, je mogoče ustvarjati naprej.

Miran Pavlin, nekdanji reprezentant: Tudi če bi se želel izogniti kritiki, se ji ne morem. Nadaljuje se petletno obdobje prejšnjega selektorja in nisem videl korenitejših sprememb. Predvsem sem upal, da bo več igralskih sprememb, saj sem prepričan, da ima Slovenija dovolj širok izbor kakovostnih igralcev. V tem delu me je selektor razočaral. Zmotil me je tudi neroden odnos do bivšega kapetana, vidno pa je, da vzdušje okoli reprezentance ni najboljše, za kar je več razlogov. Ljudje pač ne vidijo veliko dobrega. Selektorja čaka težko delo, ne vidim, da bi srce moštva delovalo tako, kot bi moralo – to je zvezna vrsta. Šepa igra zadnjih zveznih igralcev in ustvarjalnih. Kampl!? Potem imajo težave vsi, štoperja in napadalci z Iličićem vred, ki ne dobivajo ustreznih žog. Nujno bo treba uglasiti zvezno vrsto.

Sašo Udovič, nekdanji reprezentant: Nisem edini, ki sem se vprašal, kaj pozitivnega sta sploh prinesli tekmi? Morda to, da imajo selektor in njegovi pomočniki na voljo veliko časa, da postavijo reprezentanco tako, kot so si zamislili. Iz porazov se naučiš veliko in iz tega zornega kota sta bila zelo dobrodošla, saj se je videlo, koliko je negativnih stvari v in okoli reprezentance. Če kaj, potem je najprej treba ustvariti moštvo s srcem, dušo in fanatično voljo. Nič od tega proti Avstriji in Belorusiji nisem videl. Ampak zdaj se morajo zbuditi igralci. Bila sta Stojanović, Katanec, zdaj je Kavčič, toda dres z grbom nosijo igralci. Primerno se morajo odzvati, samo oni si lahko povrnejo zaupanje navijačev. Tudi moj rod je začel pred 3000 gledalci za Bežigradom, končal pa z 12.000 v Amsterdamu. Da smo prišli do tega, pa se je zgodilo veliko. Predvsem je bilo precej odrekanja, 'fajtanja' in nič koliko trkov egov. Če potegnem črto, nič ni narobe, če izgubljamo. Pomembno je, da se iz porazov kaj naučimo.

Matej Mavrič, nekdanji reprezentant: Skupni imenovalec obeh prijateljskih tekem je bil, da na igrišču ni bilo videti veliko želje. Igralci bi se morali zavedati pomena reprezentance, dres mora biti preznojen. Nisem videl ostrih štartov in prekrškov. Občutno premalo jih je bilo. Treba je uveljaviti fanatično borbenost, ki je slovensko reprezentanco vedno krasila takrat, ko se je uvrščala na velika tekmovanja. Prepričan sem, da je znanja ogromno, kar je bilo na trenutke mogoče videti tudi v igri. Imela je zametke, ampak ne vem, zakaj ni stekla, kot bi si vsi želeli. Opazil sem, da so bili slabo postavljeni v obrambnem delu igre. Prva zahteva je, da se kakovostno ubranimo, da bi lahko napadali. Ni težava, da dve tekmi nismo zabili gola, tudi prej jih nismo, marveč to, da smo jih veliko prejeli.

Rodolfo Vanoli, nekdanji trener Kopra in Olimpije: Videl sem moštvo, ki se še išče po slabih kvalifikacijah za SP. Ena težava je, da sistem ne ustreza profilu igralcev, druga pa, da manjkajo igralci, ki znajo igrati brez žoge. Zato ni bilo kompaktnosti in uglašenosti. Trpela je obramba, ki v igralcih pred njo ni imela zaščite. Ti so bili kot filter prepustni in tekmecem je bilo lažje priti do vrat. Ko je imela Slovenija žogo, ni zmogla neposrednih, globinskih napadov. To pa zato, ker ni igralcev, ki tečejo brez žoge in vtekajo v prostor. V igri je bilo preveč nogometašev, ki imajo radi žogo v nogah. To v sodobnem nogometu ni vedno prednost, praviloma je lahko še slabše. Navkljub vsemu sem prepričan, da kakovost je, samo povezati jo je treba. Časa selektor nima veliko na voljo, zato se je treba na treningih, ki jih je seveda premalo, še bolj osredotočiti na najnujnejše pomanjkljivosti. Pozitivno je, da sem videl, da igralci hočejo igrati, da so zraven tudi novi nogometaši – še nekaj bi jih lahko bilo.