Pot do zmage nad vikingi razkril že Katanec

Ljubljana – Jutri zvečer bodo pisali v Oslu osmo poglavje slovensko-norveške nogometne zgodbe. Večer v ligi narodov ne bo dosegel odmevnosti, kakršno je zabeležil derbi teh reprezentanc na euru 2000 v Arnhemu, bitka na štadionu Ullevaal pa bo kljub temu pomembna. Slovenci bodo na vsak način želeli popraviti vtis po skromnem septembru.



Če bi sodili po zgodovinski statistiki, se slovenskim nogometašem ne piše nič dobrega na sobotnem gostovanju v enem od najdražjih mest na svetu. Norveški vikingi sodijo med najmanj premagljive tekmece Slovencev; ti so namreč zmleli Norvežane le enkrat. Obstaja tudi dobra novica: to je bilo prav v zadnji medsebojni tekmi leta 2013.

Ključna fanatična borbenost

Petnajstletne nogometne odnose med Slovenijo in Norveško bi lahko strnili tudi z naslednjo oceno: prvo in zadnje dejanje zgodbe s sedmimi dejanji je »pripadlo« Slovencem, preostala vmesna poglavja bi bilo najbolje pozabiti. Spektakularen je bil že spoznavni večer na 10. oktobra 1998. To je bilo povsem na začetku prvega mandata tedanjega selektorja Srečka Katanca. Po izjemno obetavni igri na prvi kvalifikacijski tekmi v Atenah, kjer so Slovenci ob osvojeni točki (2:2) izgubili nesrečnega napadalca Ermina Šiljaka, so igrali na legendarnem štadionu za Bežigradom prvo domačo tekmo v ciklusu bojev za pozneje zgodovinski euro 2000. Pristop je bil kolektivno pogumen, navijači pa so to znali ceniti: za fanatično borbenost so fante kljub porazu nagradili s stoječimi ovacijami. V postavitvi 3-5-2 so pritekli na bežigrajski travnik: Simeunović; Milanič, Galić, Knavs; Novak, Čeh, Pavlin, Zahović, Rudonja; Osterc (od 45. Englaro), Udovič (od 64. Aćimović). Približno 9000 navijačev je že v prvem polčasu navdušila imenitna akcija srčnih Katančevih borcev: začel jo je Miran Pavlin, ki je z mojstrsko podajo poslal v ogenj Džonija Novaka, ta je v svojem slogu prodrl z desnega boka v kazenski prostor in tam lepo našel Zlatka Zahovića, ki je s spodkopanim strelom matiral vratarja Grodasa. Pozneje je – po spletu (ne)srečnih naključij in dvojnih meril švicarskega sodnika Schluchterja – zmaga pripadla Norveški (1:2).

Na euru 2000 brez golov

Sledilo je obdobje, v katerem so Skandinavci proslavili štiri zmage (4:0, 3:0, 3:2, 2:1), na zgodovinskem evropskem prvenstvu leta 2000 pa sta se izbrani vrsti razšli brez golov. Najboljši vtis so pustili spet Katančevi Slovenci prav v zadnjem delu tesnih slovensko-norveških odnosov, v boju za svetovno prvenstvo v Braziliji. Cikel je resda odprl selektor Slaviša Stojanović; njegova zasedba v Oslu ni začela slabo, prešla tudi v vodstvo, toda zasluženo izgubila tekmo z najstrožje kazni v 94. minuti ... Ob letu osorej je izbrano vrsto že vodil Srečko Katanec. Mariborski Ljudski vrt je pokal po šivih 11. oktobra 2013, nemara je prav tedanje fantastično vzdušje poneslo Slovence do visoke zmage s 3:0, potem ko je zabil vse tri gole Milivoje Novaković. Katanec je poslal v ogenj enajsterico v postavitvi 4-2-3-1: S. Handanović; Brečko, Cesar, Ilić, An. Struna; Mertelj, Kurtić; Pečnik (od 70. Ljubijankić), Kampl (od 81. Krhin), Kirm; Novaković (od 92. Bezjak). Kevin Kampl je igral sijajno na položaju »desetke« oziroma gibljivega napadalca ob Novakoviću, prav na tem položaju pa je pustil najboljši vtis v svoji reprezentančni karieri.

Pomagali naslednikom

Razplet tedanjega derbija, ki je Slovence ohranil v igri za nastop na mundialu v Braziliji, smo v Delu pospremili z naslednjimi besedami: »Joj, joj, le zakaj niso Slovenci na tak način začeli svoje poti v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Braziliji! Reprezentanca, ki je sinoči že po petnajstih minutah vzela voljo neugodnim Norvežanom, je z zgodovinsko zmago resda ohranila svoje možnosti za Brazilijo 2014, toda v torek bo potrebovala nov čudež v Bernu (in Oslu), podoben tistemu iz leta 1954, ko je Zahodna Nemčija premagala slovito Madžarsko.« Katančevim se nato v Švici ni izšlo, gotovo pa so vsaj naslednikom razkrili pot do zmage z neugodnimi Norvežani.