Preboleli otroško bolezen in blesteli kot nekoč

Goričani zasluženo spet v prvoligaših tirnicah, pri Triglavu ujetniki lastnih zmot, čas je za ukrep župana Matjaža Rakovca.

Objavljeno
01. avgust 2020 09.01
Posodobljeno
01. avgust 2020 09.01
Primorsko slavje sredi Gorenjske je bilo povsem zasluženo. FOTO: Jure Eržen/Delo
Kranj, Nova Gorica - Šport je največkrat pravičen razsodnik. Seveda se zgodijo tudi krivice, kakšni nepredvideni zapleti ali višja sila, toda v najnovejšem primeru kvalifikacijskega dvoboja za naslednjo sezono v 1. SNL med Kranjčani in Goričani, ni bilo prav nič drugega kot pravičen razplet. Seveda kar v oči bode tako prepričljiva zmaga severnoprimorskega moštva pod Storžičem s 5:0, toda takšna klofuta gostiteljem razkriva njihove zmote že lep čas, ne zgolj v tem dvoboju.

Štirikratni prvaki so se vrnili na prvoligaški zemljevid. To je zagotovo rdeča nit zadnjega julijskega tedna, potem ko so v tistem prejšnjem zablesteli odlični Celjani s prvo šampionsko lovoriko. Goričani jih imajo, kot smo omenili, v svoji zakladnici že štiri, kar šok je bil za marsikoga v mestu vrtnic, ko se je pred dobrim letom moštvo moralo posloviti od prvoligaške druščine. Toda k njej se je zdaj le vrnilo, prebolelo otroško bolezen, pustilo za seboj tudi nikdar jasne posle iz preteklosti z druščino iz Parme, ki pa kaj več od zmede v goriško okolje ni prinesla.

53

golov je v 1. SNL za Gorico zabil Miran Burgić, sedanji športni direktor kluba


Ostali so lepi spomini na obdobje, ko so v Športnem parku blesteli ter si svojo pot na tuje ali k reprezentančnem dresu tlakovali Valter Birsa, Miran Burgić, Marko Šuler, Milan Osterc, še prej Sandi Valentinčič ali pa denimo sedanji kapetan slovenske izbrane vrste Bojan Jokić. Slednji prihaja iz kranjske nogometne šole, ki je vzgojila marsikatero vidno ime v našem nogometnem prostoru, toda ti so v slogu orla, mestnega in tudi klubskega simbola, široko razprli krila in prezgodaj odšli iz domačega gnezda, Toda če nekaterim, ki so zaslutili boljše razmere v Novi Gorici, Kopru ali Mariboru, ne gre zameriti, gre veliko črno piko pripisati, tistim, ki so v zadnji sezoni, dveh ali treh krojili klubsko strategijo Triglava.

image
Goričani so si po petih golih dali duška, čez poldrugi teden bodo že štartali v prvi ligi. FOTO: Jure Eržen/Delo


Domači upi prehitro na izhodnih vratih


Gorenjski bazen ni majhen, kajpak je razumljiv zorni kot kranjskega kluba o spremljanju upov na Jesenicah, v Lescah, Žireh, na Bledu ali še bližjih Šenčurju in Britofu, toda v obzorje racionalne športne politike ne sodi več, ko mnogim prehitro odprejo izhodna vrata, namesto njih pa zasedbo »okrepijo« s tujimi igralci, med katerimi le redki vsaj občasno opozorijo nase. Sedanje klubsko vodstvo s prvim kreatorjem strokovnih potez Sinišo Brkićem si mora nastaviti ogledalo in priznati svoje zablode. Kot bi v manjšem obsegu spremljali Olimpijino zgodbo, polno vse prej kot razumljivih odločitev.

2016/17

je bila zadnja sezona, ko so igrali nogometaši Triglava v drugoligaškem tekmovanju


Kranj si s Celjem po številu prebivalstva deli 3. mesto v državi. Na nogometnem igrišču ju ločita dva svetova. Pa četudi ima gorenjska metropola zdaj na županskem mestu zapriseženega športnika Matjaža Rakovca. Znan je po odločnih in racionalnih potezah – ena njegovih nalog na področju športa bo oživeti lokalno pripadnost nogometni igri in prvinski pristop, tako značilen za Prekmurje ali v tem novem primeru Goriško. Rezultat pa v športu razgrinja, kdo v resnici kaj velja. Pri izidu 0:5 je vse jasno.