Pred Malto motivirani, kot bi igrali z Argentino

Ljubljana – Kdo bo adut Srečka Katanca v soboto popoldne (18), ko se bosta v Stožicah merili Slovenija in Malta, selektor pa bo iskal alternativo za poškodovanega Kevina Kampla in nekatere manj pripravljene nogometaše? V prvi polovici leta je močno opozoril nase tudi Rajko Rotman, v tem obdobju eden boljših zveznih igralcev turškega prvenstva. Rotman nam je razkril razloge za svoj preporod in opisal razmere v Turčiji.

Rajko, v prvem delu sezone vam ni šlo, po januarski selitvi iz Istanbula v Kayseri pa ste doživeli svojo drugo nogometno pomlad. Kayserispor je odtlej eden uspešnejših klubov v Turčiji. Kako to?

Ko sem prišel v Kayseri, je klub ležal na zadnjem mestu 1. lige z vsega 12 točkami. Pozimi so zamenjali celotno upravo, prišel je tudi nov predsednik, ki je pripeljal novega trenerja in pet nosilcev igre, tudi mene. Dobro smo se ujeli, nanizali več zmag in si še pred koncem prvenstva zagotovili obstanek v ligi. Seveda sem zadovoljen.

V prvem nizu zmag sta padla Fenerbahče in Galatasaray, niz ste podaljšali z remijem proti Bešiktašu. Letni proračuni teh klubov presegajo 100 milijonov evrov, nimate razloga za skromnost.

Trener Bešiktaša je denimo zatrdil, da prav Kayserispor igra – ob Bešiktašu – najboljši nogomet v državi. Pozneje smo remizirali prav na gostovanju v Istanbulu pri poznejšem prvaku. Premagali smo večino najboljših turških klubov; ob teh, ki ste jih našteli, tudi Trabzonspor, Bursaspor in Konyaspor.

Po nogometni izobrazbi ste zvezni igralec. Kje natančno ste igrali v Kayserisporju? Običajno je šlo za model z dvema v zvezni vrsti.

Drži, veliko smo igrali v postavitvi 4-2-3-1, pogosto pa tudi z enim igralcem več v sistemu igre 4-1-4-1. V drugem primeru sem bil zadnja varovalka pred obrambo in mi je šlo kar dobro. Tudi v prvem modelu sem igral podobno. Začenjal sem napade, povezoval igro med obrambo in napadom. Trenerji, s katerimi sem se pogovarjal, so mi zatrdili, da je to najboljši položaj zame, torej klasična šestica …

… nekoč ste namreč v 1. SNL igrali bližje vratom, kot osmica, in prav v sleherni sezoni zabijali gole.

Tudi letos sem prispeval enega, ko smo doma premagali Bursaspor … Položaj, na katerem igram zdaj, pa mi res bolj ustreza.

O tem vas sprašujem, ker bo skoraj zanesljivo prišlo do spremembe v zvezni vrsti reprezentance. Sredina igrišča bo z Malto gotovo spremenjena v primerjavi z zadnjo tekmo na Škotskem.

Drži, toda o tem bo odločil selektor. Vem, da smo dobro pripravljeni Krhin, Kurtić, jaz in drugi fantje, ki so prišli na zbor po dolgi sezoni. Seveda pa bi morebitno ponujeno priložnost čim bolje izkoristil.

Kaj vam je dal drugi del sezone v Turčiji? Nikomur ni prijetno sedeti na klopi, tudi vam najbrž ni bilo v prvem delu sezone v Istanbulu.

Vrnil sem se med žive, zaživel sem na igrišču in ob njem, zato se počutim odlično. Za menoj so pomembni meseci, počutim se boljšega in bolj resnega, naredil sem velik korak naprej v karieri. Sam sebi sem najprej dokazal, da lahko igram proti najboljšim vezistom, kakršni so denimo Mehmet Topal, De Jong, Talisca, najdražji turški nogometaš Özyakup in podobni.

Obdobje polletne posoje v Kayseriju se je izteklo, z Istanbulom, ki bo v novi sezoni igral v ligi prvakov, vas veže enoletna pogodba. To v nogometu pomeni bodisi podaljšanje bodisi odhod drugam.

Običajno je res tako. Po osnovnem načrtu naj bi ostal v Turčiji, saj me ne vleče drugam. Z zastopnikom sva se pogovorila, želim v drug klub v Turčiji, saj pri Istanbulu najbrž ne bi dobil dovolj priložnosti. In s tem se zgodba zame konča, ti pogovori so v rokah mojega zastopnika Denisa Selimovića. Sezono želim zaključiti z zmago nad Malto, nato pa oditi na dopust in se dobro pripraviti za nove izzive.

Očitno vas je Turčija močno navdušila. Podobno mi je nedavno zatrdil Nejc Skubic.

V Turčiji sem že tretje leto, zelo sem zadovoljen s tamkajšnjim življenjem, z visoko kakovostjo ligaškega nogometa. Ne razmišljam o tem, da bi zamenjal državo. Spoznal sem turško kulturo, se privadil na slog življenja, naučil sem se tudi osnovno turščino za sporazumevanje. Najbolj pa me veseli, da sem v zadnjega pol leta resnično zaživel in si povrnil nogometno ime.

Prav danes (7. junij) minevajo tri leta, odkar ste opozorili nase svetovno javnost v Argentini.

Uf, to so zame res lepi spomini. Krstna tekma za Slovenijo v Montevideu in nato še Argentina v La Plati ... To so močni spomini na tekmi z zares močnima reprezentancama. Izkoristil sem ponujeno priložnost in pozneje odšel v Turčijo.

Ste si ogledali torkovo presenetljivo zmago Malte v prijateljski tekmi z Ukrajino?

Smo. Saj smo že prej poznali osnovno zakonitost v nogometu: da te namreč lahko prav vsak premaga, če imaš slab dan in kot moštvo ne igraš na visoki ravni. Vsak te lahko kaznuje, ti zabije gol, potem pa se zelo težko vrneš med žive. To je za nas kar pravšnje opozorilo pred sobotno kvalifikacijsko tekmo. Pred Malto smo namreč motivirani, kot bi igrali z Argentino.