Tiskane izdaje
Ljubljana – Po kapitulaciji nogometašev Kopra v Splitu že lahko potegnemo črto pod nastope slovenskih klubov v tej evropski sezoni. Podoba naših prvoligašev na stari celini ni spodbudna, višje od njih pa kotirajo tudi klubi iz nekaterih »eksotičnih« prvenstev. Navijači lahko le upajo, da ne gre za trend, pač pa oscilacije.
Maribor (zmaga in poraz, torej 1-0-1), Koper (2-1-1), Domžale (0-1-1) in Celje (0-0-2) so zaključili evropski ples, o tekmecih s stare celine bodo razmišljali šele naslednjega junija, ko bodo ob Ženevskem jezeru izžrebali pare 1. kola nove evropske sezone. Maribor in Domžale sta gotovo prvi razočaranji te evropske sezone, saj sta se merila s premagljivima tekmecema. Celjani so imeli v Ślasku realno močnejšega tekmeca, ki je resda tudi že končal ples, potem ko je naletel na Švede. Kot zadnji so pomahali v slovo evropski ligi Koprčani, ki so imeli – podobno kot lani – v nogah možnosti za kaj več, toda ni se jim izšlo. Koprčani so s težavo izločili Islandce, nato pa zapravili prednost v dvoboju s Hajdukom, podobno torej kot lani, ko so po skalpu nikšičkega Čelika zapravili že dobljen dvoboj z Neftčijem. Toda v obeh sezonah so igrali štiri evropske tekme.
Da je letošnji izkupiček slovenskih klubov res skromen, pokažeta dve primerjavi – tako primerjava z uspehom klubov iz nekdanje SFRJ, kot primerjava z nekaterimi ligami, za katere vendarle velja, da niso tako kakovostne kot 1. SNL. To hkrati namiguje, da pri izpadih slovenskih klubov ni šlo le za vprašanje kakovosti; v primerih Maribora, Kopra in Domžal so pripomogle k neuspehu tudi slabe strokovne odločitve v ključnih trenutkih dvobojev.
Za primerjavo: slovenski klubi so na tako imenovani jakostni lestvici UEFA letos ozaljšali svoj količnik za pičlo točko (1,0), kar je manj kot denimo klubi iz Belorusije, Srbije, Azerbajdžana, Slovaške, Kazahstana, Madžarske, Liechtensteina, Islandije, Moldavije, BiH, Albanije, Armenije, Walesa in Latvije. In, pozor, kvalifikacije za »pravo stvar« se šele začenjajo, tako da bi lahko Slovenci prehitela še kakšna država. Tudi primerjava z območjem nekdanje skupne države je zgovorna: v 3. kolu kvalifikacij za evropsko ligo se nahajajo klubi iz Srbije, Hrvaške, BiH in Makedonije, tam je tudi madžarski Debrecen, Avstrijci (Sturm, Altach, Wolfsberg) in Slovaki (Slovan, Spartak, Žilina) pa imajo v boju še po tri klube ... Še več, tudi klubi iz Moldavije, Kazahstana, Azerbajdžana, Cipra in Albanije imajo predstavnike v obeh konkurencah, torej ostajajo v igri za evropsko ligo in ligo prvakov.
Večja kakovost SNL?
Slovensko javnost je doslej razvajal le Maribor, ki je v sezoni 2013/14 odigral kar 14 evropskih tekem, v minuli sezoni le dve manj. Preostali klubi so v skupni seštevek seveda primaknili veliko manj; Domžale, Celje in Olimpija (vsi po 2 tekmi) so v sezoni 2013/14 izpadli na prvi oviri, v naslednji sezoni sta bila neuspešna Rudar in Gorica (oba po 2 tekmi), Koper (4) je bil podobno uspešen kot letos.
Upajmo, da se bodo uresničile napovedi predstavnikov vseh štirih klubov, ki so nekaj tednov zastopali slovenske barve v Evropi. Vsi po vrsti namreč zatrjujejo, da se bodo odslej osredotočili na boljše igre v slovenskem državnem prvenstvu, podobno je nazadnje v Splitu izpostavil tudi Koprov trener Rodolfo Vanoli. »Tekma s Hajdukom nam mora koristiti kot izkušnja za naprej. Skupaj moramo rasti, da bi dosegli želene cilje. Sedaj nas čaka prvenstvo in osredotočiti se moramo nanj, saj merimo med prve tri,« je napovedal Italijan, podobno je zatrdil tudi kapetan Ivica Guberac: »Očitno še nismo zreli za kaj več, kot smo pokazali na Poljudu. Tekma nam bo gotovo koristila kot dobra popotnica za prvenstvene bitke.«
