Primerjajo ga z legendarnim Piksijem

Na Marakani znova odmeva nogometnemu mojstru v čast. Prvi mož Srbije Dušan Tadić si je nekaj minut pred koncem razburljivega dvoboja z Avstrijo prislužil zaslužene ovacije zahtevnih navijačev. Številka deset je navdušila, zabila je zmagoviti gol za 3:2 in sijajno septembrsko ter oktobrsko statistiko dopolnila s tremi goli in petimi podajami.

»Dušan Tadić, Dušan Tadić ...« je odmevalo s tribun največjega stadiona v Srbiji. Tadićeve številke po treh tekmah so impresivne in ga uvrščajo na sam vrh, tako kot Srbijo v izjemno zahtevni skupini D, v kateri se za prvo ali drugo mesto potegujejo še Irska, Wales in Avstrija. »Skoraj sem zajokal,« je čustveno sprejel odziv navijačev, kakršnega že dolgo ni bilo slišati v srbskem hramu nogometa.

Po drugi kvalifikacijski zmagi srbska nogometna reprezentanca znova kaže obrise spoštovanja vrednega moštva. Še več, po obdobju, v katerem so rubriko zvezdniki polnili zgolj branilci in igralci z manj tehnične dovršenosti, je v njej zasijal mojster prefinjenih potez in znanja. V 28-letnemu napadalcu ustvarjalnih potez je Srbija dobila raznovrstnega igralca z vodstvenimi sposobnostmi, desetico, ki so jo vedno častili in za katero pravijo, da je niso imeli vse od legendarnega Dragana Stojkovića, sicer vrstnika in nekdanjega reprezentančnega kolega Srečka Katanca. Nekoga, s katerim lahko ustvarja zgodbo o uspehu in sanja o vrnitvi v vsaj drugi evropski kakovostni razred. Čeprav je Tadić še pozimi, ko je bil v vlogi v. d. selektorja Radovan Ćurčić, napovedal, da ne bo več igral za Srbijo. S Ćurčićem nista bila na isti valovni dolžini, saj ga niti ni klical v reprezentanco, kar se iz sedanjega zornega kota uspehov zdi skoraj nemogoče.

Z ustoličenjem za selektorja nekdanjega igralca in trenerja Crvene zvezde Slavoljuba Muslina se je za Tadića, čigar ustvarjalnejša noga je leva, začela renesansa. Muslin je v njem prepoznal nespornega vodjo te reprezentance. »Orli« imajo zdaj igralca, ki z eno potezo rešuje zagate, igralca, ki navdušuje z asistencami, zabija gole in napoveduje lepši jutri.

»Imam svobodo v igri in mislim, da zaradi tega lahko največ pripomorem k uspehu. Pomembno je, da imam žogo v nogi. Lahko samo še napredujemo,« je poudarjal podrobnosti, ki so ga oživile, nekdanji nogometaš Vojvodine in nizozemskega Groningena, kjer je bil debelo v senci našega napadalca Tima Matavža. Toda medtem ko je kariera Šempetrčana iz leta v leto izgubljala sijaj in je, namesto da bi se spremenila v sanjsko, povsem zbledela, se je Tadićeva vzpenjala. Resda je bilo že pri Groningenu videti, da sta s Timom izjemno uigran dvojec, da je Tadić altruist, ki ga bolj kot goli zanimajo asistence, toda kljub temu ni kazalo, da bi se Tadić lahko razvil v enega od najbolj vznemirljivih nogometašev tudi v premier league. Pri Southamptonu, h kateremu je leta 2014 za odškodninski znesek 12 milijonov evrov prestopil od Twenteja, je nad njim bedel sloviti Ronald Koeman. Poleti je Nizozemec prevzel liverpoolsko moštvo Everton, Tadića pa prepustil v »obdelavo« Francozu Claudu Puelu. Prav temu, ki je nekoč pri Lillu ponudil priložnost tudi Milenku Ačimoviću.

Tadić naj bi pri Puelu imel večjega zaveznika kot pri Koemanu. »Uživam, zato ker mislim, da ima vizijo. Mislim, da nas želi razumeti in želi si, da vsi razmišljamo podobno,« je dejal o novemu trenerju, ki mu je doslej zaupal na sedmih ligaških tekmah.