Real doslej zmagoval, Juventus izgubljal

Ljubljana – Tekmovanje v ligi prvakov, ki so ga odprli lanskega 28. junija v Talinu, se približuje koncu, 125. tekma pa bo določila najboljšega v sezoni 2016/17. Največ sta pokazala prav Real Madrid in Juventus, ki se bosta 3. junija v Cardiffu drugič pomerila v finalu. Španci kotirajo višje, Italijani pa se za to ne zmenijo. 

Potem ko je Juve končal sanjsko sezono Monaca, je bil pričakovano uspešen tudi Real Madrid. Številni navijači kraljevskega kluba so bili v 16. minuti druge polfinalne tekme pošteno na trnih, toda Atletico se je moral ustaviti. Kdor meni, da bi morali nogometaši Atletica igrati tako agresivno še naprej in ohraniti visok pritisk na Realove ase čez celotni prvi polčas, živi v svetu igralnih konzol; 45 minut ostrega ritma ne bi zdržali niti kenijski maratonci, kaj šele nogometaši, ki nizajo šprint za šprintom.

Real je pričakovano vzpostavil ravnovesje, ki ga je s ključnim golom za finale kronal odlični Isco. Slednji je bil najvidnejši član Realove zvezne vrste, ki je v nadaljevanju tekme zasenčila gostitelje. Morda je prav Isco najmočnejši adut Zinedina Zidana za finiš sezone, v katerem bo Real lovil dvojno krono. V prvem delu lige prvakov je Isco ostal skrit v Realovi slačilnici, v dvoboju z Bayernom je oživel kot vijolica, sijaj pa ohranil tudi v naslednjih tednih. V obeh tekmah z Atleticom je deloval na igrišču umirjeno, kot bi redno obiskoval najvišji budistični tempelj v Evropi, ki stoji prav v njegovem rojstnem mestu Benalmadena na andaluzijski obali Costa del Sol.

Manifestacije Realove moči ni mogel izničiti niti vnovič odlični vratar Jan Oblak, ki je ubranil, kar je bilo treba, ob tem pa ustavil tudi poskusa Casemira in Tonija Kroosa, kakršna bi pogosto končala v mreži. Škofjeločan ne more biti odgovoren za redko viden ples Karima Benzemaja ob golavt črti, ki so ga Savić, Godin in Gimenez opazovali, kot bi nastopali v Labodjem jezeru, ne pa v enoti špartanskega poveljnika Diega Simeoneja. Nekateri so odpovedali tudi v napadu. Kot Fernando Torres, ki ni prebolel dejstva, da mu je grenil življenje v premier league Cristiano Ronaldo. Nenehno se je ukvarjal s Portugalcem, ga večkrat opazno žalil, pred kaznijo pa ga je obvaroval Simeone, ko ga je potegnil na klop v 56. minuti.

Real Madrid si je v seštevku zasluženo priigral finalno tekmo z Juventusom, ki se je lahko le veselimo. Real je v tej sezoni že razkril svoj arzenal napadalnih orožij, prav tako so večkrat potrdili klinično učinkovitost glavni aduti torinske »stare dame«. Vodilni španski klub bi lahko postal prvi po Milanu ('89, '90), ki bi mu uspelo ubraniti naslov najboljšega na stari celini. Svoj načrt ima tudi Juventus, ki je v nasprotju z Realom skoraj že potrdil primat na Apeninih. Vseh 60 milijonov Italijanov bo stiskalo pesti za Torinčane, ki želijo po sedmih letih vrniti lovoriko na »škorenj«.

Favorizirani Španci stavijo na podatek, da Zidane v ligi prvakov še ni osrečil Juventusa. Črno-beli so se povzpeli na vrh Evrope leta 1996, nato je prišel v Torino Zidane, s katerim so izgubili finala v letih 1997 in 1998; najprej z Dortmundom, nato z Realom, ki ga je pozneje vrnil na tron prav – Zidane. Ob tem je Real v dosedanjih 14 finalih izgubil le štirikrat, kar je najvišji odstotek uspešnosti med najboljšimi (78,6 %). Največkrat pa je izgubil v finalu prav Juventus (25 %), ki je ozaljšal vitrino le dvakrat, četudi je plesal v finalu tako pogosto kot Barcelona.

V taboru Juventusa raje obujajo spomin na leto 2006. V finalu mundiala so končali igralsko kariero legendarnega Zidana prav »azzurri«, med njimi tudi eden najboljših vratarjev doslej Gigi Buffon. Najprej je ubranil nevaren »Zizoujev« strel z glavo – ta je bil pozneje izključen –, nato je bil uspešen še pri izvajanju enajstmetrovk.