Real ima preteklost, sedanjost in prihodnost

Cardiff – Real Madrid je v finalu igral, kot da to ni zadnja tekma v sezoni. Sveži, zdravi in naviti nogometaši kraljevskega kluba so jurišali po peti gol, čeprav so mimo najboljše evropske obrambe že spravili štiri žoge. Na zmenku z zgodovino niso imeli sramežljive rdečice, ampak so odločno osvojili novo trofejo. In zdi se, da nikakor ne zadnje v tem nogometnem obdobju. 

Vse je bilo pripravljeno na začetek druga polčasa, toda Realovi nogometaši so bili še vedno v garderobi. Če se v tistih petnajstih minutah premora na zelenici ni dogodilo nič omembe vrednega razen popravkov zelenice, je bil to vseeno najpomembnejši čas finala lige prvakov. Realov trener Zinedine Zidane je v garderobi znova našel prave besede za ohrabritev moštva, zraven pa je podal prelomni taktični napotek – pritisnite visoko na Juventusovi polovici! Nogometaši so njegove besede spremenili v stvarnost, zato je Real v naslednjih 45 minutah odpihnil torinsko zasedbo v še sedmi finalni poraz, sam pa je vzel dvanajsto evropsko krono.

Čeprav ima Zidane v zgolj letu in pol delovanja v članskem nogometu že dve ligi prvakov in eno špansko prvenstvo, je prijazno zavrnil trditve, da je najboljši trener na svetu. »Ne, ne, nikakor. Sem samo človek, ki ima zelo rad nogomet,« je odgovoril. Verjetno ima prav, a zagotovo drži nekaj drugega – Zidane je najboljši trener na svetu za Real Madrid. Zvezdniki kraljevskega kluba potrebujejo nekoga, ki jih zna v pravem trenutku umiriti ali dvigniti. Hkrati mora primerna navodila deliti nekdo z močno avtoriteto, zato ni noben slučaj, zakaj so bili v zadnjih dvajsetih letih najuspešnejši Realovi trenerji Vicente Del Bosque, Carlo Ancelotti in Zinedine Zidane.

Juventus je pričakovano začel silovito, enako kot to počne na svojem štadionu in je denimo v četrtfinalu bleščeče povozil Barcelono. Torinčanov v Cardiffu nikakor ni bilo strah, toda znova so občutili primanjkljaj, da ne morejo imeti dveh tekem tudi v finalu. V izločilnih bojih je Juventus namreč najmočnejši na domačem štadionu z glasno podporo na vseh straneh zelenice, v finalu pa te prednosti nikoli ne more imeti. Njegov pritisk v Cardiffu je bil tudi zato mnogo prekratek.

Če imata dve ekipi enak pristop, na koncu odloči kvaliteta posameznikov. Torinska zvezna vrsta z Miralemom Pjanićem, Samijem Khediro in Paulom Dybalom ni bila na ravni Realove lahkotne četverice Casemiro, Luka Modrić, Toni Kroos in Isco. Novo predstavo za sladokusce je uprizoril hrvaški vezist Modrić. Bil je osrednja Realova referenčna točka v igri, enako velja za obnašanje. Ko je ob menjavi v 82. minuti pol štadiona skandiralo Iscu, se je Modrić začel dreti na soigralce, naj se vendar prenehajo objemati, in jim kazal na glavo, naj ohranijo zbranost. Nekdanji vojni begunec je tako vodja največjega kluba na svetu.

Vse je že znano o Zidanovem sistemu menjav igralcev, toda skriti mož Realovega uspeha je italijanski kondicijski trener Antonio Pintus. V Madrid je prišel lani poleti na izrecno Zidanovo zahtevo, potem ko je za polna pljuča in cele mišice skrbel pri Juventusu, Chelseaju, Monacu, Marseillu, Lyonu ... Nekoč je znojil tudi Zidana, Francoz pa si je dobro zapomnil, kako so ga pri Juventusu najprej poleti bolele noge, a tudi, kako je torinska zasedba mlela tekmece na vrhuncu sezone. Pintus je z bogatimi izkušnjami ponovil vajo v tej sezoni, Real pa je prispel v Cardiff brez poškodovanih igralcev.

Real Madrid je ligo prvakov osvojil drugič zapored in tretjič v zadnjih štirih letih, a obenem ostaja največji favorit prihodnosti. Madridska zasedba ima takšen kader, da sta brez mesta v ekipi za finale ostala celo Lucas Vazquez in James Rodriguez. Čeravno bo Kolumbijec poleti odšel drugam in za njim verjetno še kdo, bo Real k šampionskemu ogrodju dodajal nove vznemirljive nogometaše (De Gea, Mbappe, Theo). Real zato nima zgolj preteklosti in sedanjosti, ampak tudi prihodnost.