Real nič več absolutni favorit za ubranitev lovorike

Učinkovita in taktično popolna igra v Monte Carlu dvignila tečaj Juventusove delnice, Monaco in Atletico odslej avtsajderja.

Objavljeno
05. maj 2017 00.18
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Ljubljana – Prvi teden polfinala lige prvakov je že namignil, kdo se bo 3. junija v Cardiffu pomeril za 62. naslov najboljšega nogometnega kluba v Evropi. Real Madrid in Juventus sta igraje opravila z Atleticom in Monacom, ki ju lahko reši pred izpadom le nov čudež, kakršne smo resda že videli.

Nastop v polfinalu lige prvakov je velika stvar, ki jo vsako leto doživi le poker najboljših. Četudi bi Atletico in Monaco čez teden dni vzela slovo od Evrope, bi bila v tej sezoni uspešnejša tudi od takšnih športno-poslovnih gigantov, kot so Barcelona, Bayern in Manchester United. Toda razočaranje v njunih taborih je razumljivo: že petletni otroci sanjajo o nastopu v finalu, ko se ustavi čas v nogometnih okoljih od Kiribatija na vzhodu do Ameriške Samoe na zahodu.

V torek je spreminjal zgodovino Cristiano Ronaldo, ob katerem velja izpostaviti sijajnega, četudi malo opaznega Tonija Kroosa – ta je natančno oddal kar 98 od 100 žog! – in vse boljšega trenerja Zinedina Zidana, ki iz tekme v tekmo dokazuje, da lahko uspešno stopijo iz nogometnih čevljev tudi nekoč najboljši nogometaši na svetu. Le dan pozneje je podobno učinkovito igral Juventus, četudi je med Italijani in Monačani zevala manjša vrzel kot dan prej med mestnima rivaloma v Madridu.

Kljub temu velja izpostaviti filigranski občutek vodstva Juventusa za vsako potezo, ki bi jo težko bolje predvideli in premislili tudi šahisti z 2500 in več ratinškimi točkami. Gostujoči trener Massimiliano Allegri je do potankosti proučil SWOT matriko Monaca in ga posledično tako onemogočil, da so njegovi mladci za 30, 40 in 50 milijonov evrov delovali učinkovito kot moldavska industrija.

Središče igre Juventusa je postavil 45,2 m od vrat (težišče Monaca je bilo 55,1 m od vrat), gostiteljem dopustil navidezno pobudo, nato pa prek sijajnih krilnih igralcev Alvesa in Sandra udaril hitro in učinkovito, ko je bilo to najbolj treba. Posebno zgodbo predstavlja Dani Alves, član sanjskega moštva Barcelone, ki bi med letoma 2009 in 2011 spisalo trilogijo v slogu Ajaxa (1971-73) in Bayerna (74-76), če ne bi posegel v pravljico – islandski ognjenik.

Dani Alves, ki bo jutri dopolnil 34 let, je odigral svojo najboljšo tekmo v majici Juventusa, njegovi podaji za dva gola Gonzala Higuaina sta bili vredni nastopa v finalu lige prvakov. Brazilec je od zanj krstne sezone 2007/08 v ligi prvakov nanizal že 25 asistenc, dve več kot Lionel Messi ...

V tem obdobju jih je zbral več le Cristiano Ronaldo (29). Allegri je s postavitvijo Alvesa na desno krilo (namesto pričakovanega šprinterja Cuadrada) ljubiteljem sistemov igre vnovič dokazal, da je možno igrati v modelu igre 5-3-2 tudi (naj)bolj ofenzivno in da lahko postavi obrambni zid tudi v domnevno napadalni postavitvi 4-2-4.

Higuain je razkril, zakaj je Juve zanj odštel rekordnih 90 milijonov evrov odškodnine Napoliju, »Pipita« in Alves pa sta ob tem dokazala, da lahko Brazilci in Argentinci sodelujejo še kako plodno. Ob njiju je blestel tudi Paulo Dybala, začetnik obeh akcij za Juventusova gola, ko pa je bilo treba, je potrdil svoje znanje še 39-letni vratar Gigi Buffon, eden od možnih kandidatov za »zlato žogo«, če bi Juventus v začetku junija vnovič zavzel vrh Evrope.

Juventus, ki je prejel v tej evropski sezoni le dva gola – zadnjega 22. novembra v Sevilli (1:3) –, ima po izračunih, ki temeljijo na zgodovinski statistiki, 98 odstotkov možnosti za uvrstitev v finale. Prav zanimivo bi bilo spremljati, kako bi se v finalu znašla ta čas najboljša kluba v Evropi; Real Madrid bi si ob tako odličnem Juventusu težko pripisal lovoriko vnaprej.