Rezultatski neuspeh ni največja težava Zahovića

Po včerajšnjem polomu slovenskih prvakov na vzhodu Kazahstana so tako privrženci Maribora kot njihovi srditi tekmeci na družbenih omrežjih kar tekmovali v tem, kdo bo bolj očrnil vijoličasto zasedbo in ji napovedal temnejši scenarij. Se bo zgodba o uspehu nogometnega Maribora res sesula kot hišica iz kart? Slovenski prvaki so namreč v Kazahstanu izpustili iz rok priložnost za nov finančni podvig. UEFA je sprejela nova pravila pri deljenju finančne pogače, kar konkretno pomeni, da bi Maribor ob enakih rezultatskih dosežkih kot lani – po ekonomsko ceteris paribus – zaslužil približno 20 milijonov evrov, za katere se bosta naslednji teden prva potegovala Astana in Helsinki. To so bajeslovne številke za slovenski klubski nogomet.

Odgovor je seveda negativen, Maribor bo tudi po tem spodrsljaju najbolje urejeni in organizirani športni klub pri nas. Drži le, da nič več ne bo, kot je bilo. Potem ko je Maribor po treh letih igranja v evropski ligi in lanskem plesu med elito pristal na tleh, je bolj ali manj jasno, da bo pod Kalvarijo zavel svež veter. Klub ni izpolnil niti osnovnega cilja – odigrati šest tekem v Evropi –, za kar gotovo nista kriva kaznovana Volaš in Mejač. Ne nazadnje slednja nimata na računu poraza, pač pa le zmago z 1:0.

Je običajno, da rezultatskemu vrhuncu sledi streznitev? Težko je oceniti, lažje je primerjati obdobje, ko se je Mariboru to primerilo prvič, z obdobjem, v katerem se nahaja ta čas. Na igrišču je bilo namreč podobno: Štajerci so v letih 1999 in 2014 igrali v ligi prvakov z najbogatejšim klubom v Evropi (prvič Lazio, drugič Chelsea) in ob letu osorej obakrat nasedli – kot favoriti – z neuveljavljenim in neatraktivnim vzhodnim tekmecem. Obakrat so se dobesedno kopali v denarju. Morda je razlika le v tem, da je tokrat ostal na računu tudi kakšen evro za prihajajoče obdobje suhih krav, ko bodo morali odgovorni, kot prvi športni direktor Zlatko Zahović, povleči nekatere poteze za nujen preporod opazno upehanega in vse bolj predvidljivega mariborskega stroja.

Pri tem ne gre za izpad Maribora iz kvalifikacij za ligo prvakov, ki sam po sebi ne pomeni konca sveta in je ob vsem skupaj še najmanj boleč. Šport je pač sestavljen iz vzponov in padcev. Kdor je mislil, da bodo Štajerci večno igrali v evropski ligi ali ligi prvakov, se je včeraj prebudil iz sanj. Kakor drži, da nihče ni nezmotljiv, tudi Zahović ne. Mariborski strokovni štab je namreč v Astani prejel najhujšo lekcijo prav na igrišču – nihče v gostujočem moštvu denimo ni niti enkrat preigraval ali pobegnil čuvajem kot 32-letni Astanin »bek« Branko Ilić. Bolgarski trener Stanimir Stoilov je Anteju Šimundži na obeh tekmah pokazal, kaj je to pravi nogomet z igralci, ki hitro tečejo in še hitreje razmišljajo.

To so pravi izzivi za Zahovića, ne pa rezultatski polom, ki se lahko pripeti tudi Realu ali Bayernu. Če se bo Maribor odzval po načelu »kaj nam pa morejo«, bi lahko še vedno favorizirani Štajerci zašli v težave tudi v slovenskem prvenstvu.