Rimsko sladko življenje za veliko manj evrov

Ashley Cole se je po osmih letih igranja za Chelsea in sedemnajstih v premier league poleti preselil na celinski del Evrope v Italijo. Angleži se ne selijo prav rade volje, on se je tako rekoč moral. Pri Joseju Mourinhu je bil le rezervist in tudi klub ni želel več podaljšati pogodbe. Izbral je Romo in tega ne obžaluje, čeprav igra za krepko nižjo plačo.

V Colovi nogometni zgodbi ima plača posebno poglavje. Iz Arsenala je k Chelseaju leta 2006 prestopil, ker topničarji niso uslišali njegove zahteve po višji plači. Vztrajal je pri najmanj 77.000 evrov na teden, Arsenal je ponujal 70.000 €. Chelsea se ni obotavljal. Zadnjo sezono pri njem je prejemal po 257.000 € na teden. Pri Romi bo igral za najmanj 45.000 € na teden, a je dveletna pogodba sestavljena stimulativno. Ob uspehih bi se lahko povišala na 103.000 €.

V torek je Cole spet igral v Angliji, prvič po odhodu na Apenine. V Manchestru se je srečal s starim prijateljem, s katerim sta pisala zgodovino Chelseaja – Frankom Lampardom. Oba sta Stamford Bridge zapustila zaradi pomlajevanja moštva, na štadionu Etihad sta si stala nasproti in se po dvoboju razšla prijateljsko (1:1).

»Ne mislim, da je Chelsea storil napako. Tako se je odločil in odločitev sem sprejel brez obžalovanja. V klubu sem preživel osem imenitnih let in še vedno sem prijatelj s trenerji in igralci,« je Cole marsikoga razočaral, ker ni udrihal po Chelseaju. Pa tudi, ker je z velikim zadovoljstvom govoril o prvih mesecih bivanja v Rimu in igranja za Romo.

»Obožujem Italijo, če sem iskren. Seveda, nogomet je drugačen, v premier legaue je igra hitrejša in dinamičnejša. V serie A se igra počasneje, ampak Roma neguje hitro in napadalno igro. Rad sem igral v Angliji, toda zdaj sem pred novo izkušnjo. Ne igram več tako dobro, a še zdaleč ne bom obupal. Potrebujem več tekem, pomembno pa je, da uživam v igri in da lahko vse, kar sem izkusil pri Arsenalu in Chelseaju, prenesem na igrišče v Rominem dresu,« je dejal bivši nezamenljivi reprezentant, ki je zaslovel zaradi svoje zelo napadalne igre, čeprav je bočni branilec. Kljub svojemu zvezdniškemu značaju pa je tudi realist. »Res je, nisem več tako napadalen. Zato, ker sem star,« je bil iskren.

Nekoč ljubljenec rumenih medijev v Angliji je priznal, da se je resnično vživel v italijanski sladki slog življenja – »dolce vita«. Trenira resda še vedno zelo trdo in se ne prepušča brezbrižnim sladkostim, a živahen Rim je vendarle bliže njegovemu razumevanju življenja kot London. Na Otoku je bil vedno pod drobnogledom rumenih časnikov. Še pred tedni so pisali, da se bo njegova avantura pri Romi končala s selitivjo v ZDA, ker naj se ne bi ujel s soigralci in prilagodil na slog igre.

»Ashley je bil izjemen. Očitno mu je prijal tudi angleški zrak. Pokazal je, da je šampion,« je izkušenemu Colu polaskal tudi trener Rome Rudi Garcia. Prav Francoz je bil odločilen mož, da je Cole prišel v Rim. Anglež je sicer skoraj povzročil spor na zvezi športni direktor – trener. Walter Sabatini se je zavzemal za moštvo prihodnosti, z mladimi igralci, Garcia je vztrajal pri izkušenih, ker verjame, da lahko samo z njimi osvoji kakšno lovoriko. Krajšo je potegnil športni direktor.