Tiskane izdaje
Menjaval je tudi trenerje in ustvaril ekipo po svojem okusu. V francoski reprezentanci in Juventusu.
V relativno kratki funkcionarski karieri - 76-letnega Lennarta Johanssona je zamenjal januarja 2007 - je že jasno pokazal, da se prav tako dobro ali pa morda še bolje kot na zelenicah znajde na parketu zakulisja in pisarniškem tepihu v Nyonu ter Zürichu. Če ne bo na položaju prvega človeka v nogometu slejkoprej nasledil »velikega brata« Seppa Blatterja, bo to prvovrstni čudež.
Nihče ne more reči, kaj šele dokazati, da je Platini imel kaj pri tem, da se je francoska reprezentanca dvakrat s pomočjo neverjetne sreče rešila iz brezna. Tudi mu ne gre očitati, da je imel kaj zraven pri zloglasnih rasnih kvotah v Blancovi (francosko: beli) reprezentanci. Dejstvo pa je, da se je Francija že na zadnje svetovno prvenstvo prebila nezasluženo (kar se je v Južni Afriki tudi izkazalo), potem ko so sodniki spregledali očitno igranje z roko Thierryja Henryja. FIFA pa je kot tedaj sodnik samo zamahnila z roko ob zahtevah Ircev in mnogih drugih za ponovitev povratne tekme dodatnih kvalifikacij. Podobno srečo so imeli galski petelini tudi v torek na Stade de France. Edin Džeko je Bosance pripeljal na prag raja in Francozom se ni pisalo nič dobrega. Mučili so se, dokler ni sodnik pokazal na belo točko po spornem prekršku nad Samirjem Nasrijem.
Tudi sodnikom, v tem primeru Škotu Craigu Thomsonu, je jasno, da je Francija zelo pomembna za UEFA, ki želi od evropskega prvenstva v Ukrajini in na Poljskem iztržiti kar največ. Udeležba Bosne in Hercegovine je zanjo s finančnega vidika povsem nepomembna. Jasno jim je tudi, da bo naslednje evropsko prvenstvo leta 2016 gostila prav Francija in bilo bi zelo neprijetno, če bi njihova reprezentanca izpadla z nogometnega zemljevida v času, ko se sklepajo pogodbe z multinacionalkami. Platini bo zelo čustveno vpleten v domače EP, saj je leta 1984 prav na svojem dvorišču kot kapetan in prvi strelec (zadel je tudi v finalu) popeljal trikolore do prve velike lovorike.
Jack Warner, nekdanji podpredsednik FIFA, že nekaj časa strelja puščice proti Francozu. »Zagotoviti moramo, da Platini ne bo avtomatični naslednik Blatterja. Če se bo to zgodilo - verjemite mi -, bo FIFA postala francoska provinca. Za vselej!« opozarja Warner in dodaja: »Dvomim, da je v našem interesu, da imamo francoskega predsednika, francoskega generalnega sekretarja ...« Ampak to je zgolj klic vpijočega v puščavi. Psi bodo lajali in karavana bo šla naprej. Običajno na škodo majhnih in nepomembnih, ki jim je sicer Platini na kongresu v Ljubljani tik pred nastopom mandata vlil kanček upanja na večjo enakopravnost, ko je govoril o evoluciji svetovnega nogometa. Pa srečno, Bosanci!
