Ljubljana – Prekmurec Damjan Bohar je največje odkritje mariborskega nogometnega poletja, ki se bo za slovenskega prvaka na evropskem prizorišču raztegnilo globoko v jesen. Z jutrišnjo tekmo prvega kola v skupini D evropske lige proti Rubinu iz Kazana se bo za še ne 22-letnega začelo novo poglavje.
Damjan, lansko leto ste v dresu Mure pisali evropsko zgodbo o uspehu, ki je letos dobila nadaljevanje v dresu Maribora. Zdi se, da so vam evropske tekme in velika dejanja usojena, kaj ne?
Če bi mi kdo napovedal takšen nogometni razvoj, bi ga imel za malo norega, ampak očitno mi je sojeno, da si vrhunci sledijo drug za drugim. Med obema evropskima poletjema ni primerjav. Lanska je bila v znaku čudežev, letošnja je minila v mejah pričakovanj. Morda se sliši nenavadno, ampak z Mariborom se vse zdi tako lahko. V moštvu je veliko odličnih igralcev, zaradi česar je mačji kašelj igrati boljše in na višji ravni. Ob sebi imam kakovostnejše in predvsem izkušenejše igralce, ki me usmerjajo in vlivajo samozavest.
V čem je skrivnost vaše bliskovite uveljavitve v vijoličnem moštvu? Zasenčili ste tudi Dejana Mezgo in Agima Ibraimija.
Mar mislite, da sem pričakoval, da se bom novomu okolju in v vijoličnemu načinu igre tako hitro prilagodil? Niti po naključju nisem računal na to, da bom čez noč dobil priložnost in jo izkoristil. Nekaj je bilo tudi sreče, Mezga se je poškodoval. Po drugi strani mi je bilo vse pisano na kožo. Treningi in razmere za delo pri Mariboru so v primerjavi s temi, ki sem jih imel pri Muri, odlični. Pravzaprav so fantastični, pri čemer mi je vse olajšal moj slog, ki ustreza filozofiji Maribora. Goji napadalni nogomet, v katerem imajo eno od najvidnejših vlog prav krilni igralci.
Pa še učinkoviti ste bili povrhu, v ligi ste dosegli tri gole.
Gol je vrhunec in nagrada za trud. In jaz sem se pošteno znojil na treningih ter na tekmah.
Kako ste občutili preskok od prvenstvenih do evropskih tekem?
Primerjave so nesmiselne. To sta dva povsem različna svetova. Razlike so očitne. V Evropi je vsak dvoboj oster, hitrost krepko višja, tehnično in taktično je igra za razred ali dva na višji ravni. Ritem je res izjemen. Kljub vsemu pa sem se prepričal, da imam še dovolj rezerv za svoj razvoj.
S tretjo zaporedno uvrstitvijo v skupinski del tekmovanja v evropski ligi je Maribor že kar razvadil navijače. Pričakovanja so višja, na primer, da bo tekmovalni izkupiček boljši kot v prvih dveh nastopih v EL. Kakšne so želje v moštvu?
Vsaka sezona je bila boljša in razumljivo je, da želimo tudi v tej storiti korak naprej. Osnovni cilj je osvojiti več točk kot lani, drugi pa, da, če bo le možno, navijače in tudi sebe držimo v tekmovalni napetosti do zadnje tekme. Bodimo pozitivni in upajmo, da bomo potegnili čim več iz tekem.
Rubin kotira najvišje v skupini, mar je premagljiv?
Premagljivi so vsi, res pa je, da je treba biti realen. Rubin si lahko privošči malodane vse, količina denarja ni vprašljiva, Wigan je angleški klub, ki pri igralcih aktivira dodatne motive, Waregem pa se je do zadnjega potegoval za naslov belgijskega prvaka. Ima odlične posameznike, tako kot jih ima Rubin.
Statistika odkriva, da je rusko moštvo neučinkovito v napadu in neprebojno v obrambi. Vas je v čem še posebej navdušilo?
Podrobnosti bomo šele spoznali, ampak po tem, kar sem videl in tudi slišal, statistika ni realen pokazatelj moči in zavaja. Rubin igra izjemno napadalno in si ustvarja veliko priložnosti. Golov ne dosega veliko, toda odlikuje ga tudi moštvena igra. Kot vsako odlično moštvo ima nekaj odličnih posameznikov, ki izstopajo.
Izžarevate optimizem, bo Rubin iz Ljudskega vrta odšel praznih »nog«?
Tako drzen nisem, da bi napovedal našo zmago. Največ, kar lahko napovem, je, da bomo dali vse od sebe. Če bo to dovolj za zmago, bomo srečni vsi, če ne, pa tudi ne bomo vrgli puške v koruzo. Vsaka tekma v Evropi je za nas učna ura. Toda preden si sploh kaj lahko zaželimo, je pomembno, da imamo ustrezno podporo navijačev. Polne tribune Ljudskega vrta bi nam dale krila, morda nas popeljejo tudi do senzacije. Brez navijačev so naše možnosti precej manjše.