Mhitarjan je v Domžalah v povratni tekmi evropske lige z Interblockom zabil prvi gol za moštvo iz jugovzhodne regije Donbas, ki je tedaj zmagalo s 3:0, skupno pa s 5:0. Armenec je ta trenutek najmočnejše orožje Šahtarja. Njegov strelski izbruh na položaju napadalnega zveznega igralca je presegel ukrajinske meje. O njem se govori tudi v Evropi, Italijani so ga že podčrtali. V 12 tekmah je zabil 14 golov, dva je dosegel v uvodnem kolu LP proti danskemu Nordsjællandu. Tudi prva za Armenijo v najmočnejšem klubskem tekmovanju.
»V vsem je fenomen. Trenira kot nor, tehnično in telesno napreduje. Ima vse značilnosti, da bi lahko postal vrhunski nogometaš,« je kondicijski trener pri Šahtarju, Italijan Carlo Nicolini, navdušujoče opisal zelo živahnega in 178 cm visokega igralca. Zdi se, da je kar nekaj resnice v tem, da je Mhitarjan čudežni fant in da ne gre le za »napihovanje«, ki naj bi mu dvignilo ceno. Nicolinija je prepričal tudi njegov značaj. Njegovi vrstniki so takoj izbrali avtomobile najprestižnejših znamk, Henrik pa je raje izbral avto klubskega pokrovitelja. Armenca in njegovo predanost nogometu zelo spoštuje tudi trener Mircea Lucescu. Sloviti Romun se je že leta 2007 »zaljubil« v Henrika in zaman prepričeval vodilne može Šahtarja, da ga pripeljejo k njemu. Želja se mu je izpolnila tri leta pozneje - leta 2010.
»Najbolje se znajde izza napadalca v postavitvi 4-2-3-1. K njemu gre vedno prva žoga, ker ima občutek za prostor in ima zamisli. Je kot morski pes, ugrizne nenadoma. Veliko je podedoval od očeta, nekdanjega nogometaša,« je dejal Nicolini. Pri nogometnem šolanju je Lucescu uporabil tudi nekaj svojih inovativnih prijemov. Igralca je, preden mu je namenil idealno vlogo v moštvu, eno sezono brusil na branilskih položajih. Tako si je pridobil izkušnje branilcev, ki jih zdaj s pridom izkorišča v napadalnejši in drznejši vlogi.
Pokojnemu očetu in nekdanjemu odličnemu nogometašu je bilo ime Hamlet. Stari starši so oboževali slovitega angleškega dramatika Williama Shakespeara in tako je tudi Mhitarjan ml. dobil ime po kralju Henriku. Oče je zaradi možganskega tumorja umrl star komaj 33 let. Družina je sicer povsem predana nogometu. Mati Marina je ena od vodilnih pri Nogometni zvezi Armenije, sestra Monica je uslužbenka pri Evropski nogometni zvezi. Ob potovanjih predsednika UEFA Michela Platinija in drugih vodilnih mož v Ukrajino je prevajalka.
Henrik pri Šahtarju velja za zlatega dečka in za zelo inteligentnega. Govori pet jezikov, pri čemer mu je največ pripomoglo odraščanje v različnih državah. Ruščina je bila Henriku ob armenščini tako rekoč položena v zibelko, francosko se je učil v mladosti, ko je oče igral v Franciji, Portugalsko se je naučil ob kratkem, štirimesečnem študijskem nogometnem bivanju v Sao Paulu.
Zaradi igralnih značilnosti so Henrika označili za »barcelonista«, igralca, ki je kot rojen za Barcelono. »Po igri bi dejal, da sem mali Lampard,« pa je armenski Henrik opisal svoj slog. Prav veliko se ne zmeni za laskave ocene in je na vprašanje, ali je Lucescu srečen, ker ima v svojih rokah tako odličnega nogometaš, odgovoril: »Ne vem, nikoli ga nisem vprašal.«