Še en čudež: Mura brez gola ostala v Evropi!

Maribor – Mura niti po 180 minutah dvoboja kvalifikacij za evropsko ligo Arsenalu ni zabila gola, prejela jih je pet, a se uvrstila v 4. kolo. Sinoči je s fanatično igro in predvsem z veliko sreče ubranila prednost s 3:0, ki ji jo je UEFA prisodila za zeleno mizo. Gostje iz Kijeva so bili boljši z 2:0.

Za dobri dve uri se je nogometna katedrala Ljudski vrt spremenila v prekmursko središče. Dobrih 4500 črno-belih privržencev je napolnilo vzhodno tribuno in že pred prvim sodnikovim žvižgom glasno spodbujalo svoje ljubljence, ki so po darilu UEFA in predvsem ukrajinskega tekmeca v obliki zmage s 3:0 dobili tekmovalni naboj.

Začetek je bil šokanten. Mladi Erik Janža je od strahu podaril žogo tekmecu Oleksandru Maksimovu. Ta se je odločil za strel, ki se je srečno spremenil v podajo za Aleksandra Kobahidzeja. Tudi 24-letni Gruzinec ni bil najbolj spreten, a je žogo le nekako pod rokami Igorja Drakovića spravil v mrežo za 0:1. Prav neverjetno, Arsenal je že v 2. minuti znižal zaostanek na 1:3.

Črni scenarij v Ljudskem vrtu z ukrajinskim napredovanjem se je nenadoma zdel uresničljiv. Sobočanom so noge dobesedno zmrznile, igralo se je le na polovici črno-belih, ki so se reševali, kot so vedeli in znali. Na srečo pa gostje niso znali v celoti unovčiti uvodnih paničnih soboških minut. Po dobre četrt ure so se črno-beli otresli najhujšega pritiska, kar so začutili tudi navijači. S tribun je začelo odmevati »Mura, Mura, Mura!« in črno-beli so se le opogumili. V 25. minuti je Nusmir Fajić na sredini kot s »šolarčki« opravil s tekmeci, sam stekel v 50-metrski šprint, na koncu pa mu je za matni strel zmanjkalo moči. A to je bila akcija, ki je napovedala zasuk. »Vijolični« Aleš Majer je v nadaljevanju napada nevarno streljal, še boljše bi bilo, če bi podal. Kijevčani so dobili opozorilo, k sreči ga niso najbolj razumeli. Kazen je prišla kmalu in je imela usodne posledice za goste. V bliskovitem nasprotnem napadu in po dolgi podaji v globino Leona Horvata je Damjan Bohar stekel kot blisk. Na vidiku je bil le še Boharjev obračun z vratarjem Jurijem Pankivim, a ga je s prekrškom preprečil zadnji mož Sergij Simonenko. Po nekaj sekundah negotovosti je v Ljudskem vrtu završalo od navdušenja. Avstrijski sodnik Oliver Drachta je Simonenku pokazal rdeči karton. Prosti strel je izvedel Mate Eterović in prisilil vratarja Pankiva, da je pokazal vse, kar zna. Sobočani niso izvlekli maksimuma, a dosegli pomembno psihološko prednost, ki je prinesla veliko upanja.

Boj enajstih Sobočanov proti desetim Kijevčanom je na začetku 2. polčasa ponudil že videno zgodbo. Gostje so takoj prevzeli pobudo in s hitrimi podajami prisilili Sobočane, da so se pomaknili v obrambne okove. Ukrajinci so bili za razred boljši, gol je visel v zraku. A namesto da bi gostje zanj zares spustili »kri«, so ga zabili na lahek način. Po podaji s prostega strela je Drakovića s svojim prvim stikom z žogo ukanil rezervist Volodjomir Gomeniuk. Sobočani so se znašli v peklu. Tekma se je spremenila v prvovrstno srhljivko, v kateri so gostje imeli v nogah vse, kar so želeli. Ne le tretjega gola, marveč še četrtega, petega. Toda sreče niso imeli. Boginja Fortuna je bila očitno namenjena Sobočanom. Po petminutnem sodnikovem podaljšku in ob navdušenju skoraj pet tisoč navijaških duš se je v Ljudskem vrtu začela prekmurska veselica brez primere.

Franci Cifer, v. d. trenerja Mure: »Na koncu so vtisi dobri, a takšnega poteka tekme ne bi privoščil nikomur. Zgodilo se nam je tisto, na kar smo opozarjali ves čas. Od prve do zadnje minute bi morali biti zbrani. Zmenimo se nekaj, storimo nekaj drugega. A fantje so se borili do zadnjega atoma moči. Navijači so bili naš 12. igralec.« 

Leonid Kučuk, trener Arsenala: »Tekma je bila dobra, zmagali smo, Mura je izgubila. Želim ji veliko sreče pri žrebu. Bili smo boljši, a takšna je bila usoda. Mura je igrala prazgodovinski nogomet, obrambo je bilo težko prebiti, a priložnosti smo imeli dovolj.«