Še vedno ga vsi vabijo v svojo ekipo

Kar so v slovenskem nogometu Branko Oblak, Srečko Katanec in Zlatko Zahović, je v dvoranskem nogometu samo eden – Milivoje Simeunović. Je prvi slovenski vrhunski dvoranski nogometaš, ki je uspešno igral v tujini. Za seboj je potegnil novi rod slovenskih igralcev, ki jim je lani uspelo premagati celo slovito Španijo.

Med poznavalci slovenskega dvoranskega nogometa je Milivoje Simeunović kot Diego Maradona. Poznajo in spoštujejo ga vsi, toliko bolj tisti, ki so ga videli igrati v živo. Bil je prvi Slovenec, ki si je v tem športu uspel ustvariti ime v tujini. Pri 20 letih je šel najprej v Italijo, nato za šest let v Rusijo, potepanje je končal na Hrvaškem, profesionalno kariero pa je v zadnjih letih sklenil doma v Sloveniji.

»Zdaj delam v podjetju blizu Komende, imam družino s hčerko in sinom, zraven pa sem še trener pri prvoligaškem klubu Zavas Siliko,« je povedal Simeunović, ki je imel poslovilno tekmo septembra lani, prihajajoči torek pa bo star 41 let. »Treninge imamo dvakrat na teden, v ponedeljek in sredo, v petek imamo tekmo, ob torkih in petkih pa na treninge vozim še sina. Tako imam vse dneve povsem zasedene,« je opisal svoje dejavnosti po športni upokojitvi.

Jabolko nikakor ni padlo daleč od drevesa, saj žogo brca tudi njegov sin. »Kaže vse večjo željo, a ni nobene nujnosti, da je vrhunski igralec. Pomembno je le to, da se bo še dolgo ukvarjal s športom. Zdaj igra za Interblock, in to veliki nogomet.«

Igra samo še s prijatelji

Več kot dvajset let je bil igralec, zdaj je trener, toda Simeunović že zelo dobro ve, kateri posel je težji. »Težje je biti trener. Najraje bi še naprej igral, če bi lahko,« je potarnal na pol v šali na pol zares. »Igralec pride na trening, ampak noge in glava ga bolijo le tisto uro in pol. Trenerja pa boli glava pred treningom, med treningom in po treningu. Trener mora vseskozi razmišljati o ekipi. To je največja razlika. Včasih ima trener več dela pred tekmo in po njej kot na sami tekmi,« je rekel Simeunović, ki hoče biti uspešen tudi na trenerski klopi. »Normalno je, da hočem postati vrhunski trener. A ne vem, kakšne možnosti imam.«

Kljub temu še vedno igra nogomet skoraj vsak dan s svojimi igralci na treningu, udeležuje pa se tudi rekreativnih turnirjev. Že od nekdaj je veljalo, da je Milivoje Simeunović najbolj iskan igralec rekreativnih ekip na Slovenskem. »Če sem pošten, imamo še vedno veliko vabil,« je priznal. Ravno v teh dneh je na turnirju v Švici. »Imamo zelo dobro ekipo z nogometaši, ki igrajo v slovenski ligi, nekateri so celo v reprezentanci. Povsod se borimo za vrh.«

Toda Simeunović nima dovolj časa, da bi lahko prikimal vsem ponudbam. »Igram samo s svojimi prijatelji. Včasih sem lahko igral za povprečno ekipo in sem sam odločal tekme, danes ne več. Mogoče eno tekmo, a celotnega turnirja nikakor. Da pridem do izraza, potrebujem okoli sebe dobre igralce,« je povedal. »Za igranje na turnirjih ne zahtevam nobenega plačila več, a včasih sem. Zdaj si razdelimo le turnirsko nagrado, saj nam je luštno, da smo skupaj in se družimo. To nas najbolj vleče, da gremo na turnirje.«

Brazilci so povsod

Dvoranski nogometaši lahko s turnirskimi zmagami prejmejo lep priboljšek. Na turnirju v Švici bo, denimo, zmagovalna ekipa dobila 5000 evrov. Precej dobro plačo imajo tudi profesionalni dvoranski nogometaši v svojih klubih, toda malo je vrhunskih moštev, ki bogato poplačajo svoje zvezdnike. »Vrhunski slovenski igralec dobi, recimo, od 100.000 do 150.00 evrov na leto. Toda v Rusiji in Španiji dobijo vrhunski igralci okoli 400.000 evrov. Največjo plačo ima zagotovo portugalski nogometaš Ricardinho,« je opisal Simeunović.

V vseh vrhunskih klubih prednjačijo brazilski nogometaši. »V Braziliji imajo ogromno igralcev, zato jim v Evropi težko konkuriramo. Imajo tudi dobre menedžerje, zato je težko priti v njihove kroge. To je enak posel kot pri velikem nogometu, le v manjših zneskih,« je rekel nekdanji slovenski velemojster.

Precej brazilskih nogometašev je v mnogih evropskih reprezentancah. »Ni mi všeč, da igramo evropsko prvenstvo, a tam je skoraj pol igralcev iz Brazilije. Skoraj povsod so Brazilci in potem imamo v polfinalu tri reprezentance, ki imajo po večini brazilske nogometaše, čeprav smo na evropskem prvenstvu.«

Ena od redkih držav, ki v kadru nima brazilskega nogometaša, je slovenska reprezentanca. Kljub vsemu slovenski nogometaši igrajo vse bolje. »Imamo nekaj igralcev – Kristjan Čujec, Igor Osredkar, Alen Fetić, Rok Mordej, Damir Puškar in Gašper Vrhovec, ki so moji nasledniki in so verjetno celo boljši od mene. Dobro so igrali v slovenski ligi, zato so prišli do boljših klubov v tujini. Upam, da bo kdo dobil dobro ponudbo iz Španije ali Rusije. Slovenska liga je preskromna za napredek. Igralci pri nas bolj ali manj le stagnirajo, zato morajo iti v tujino. V Sloveniji imamo dva ali tri treninge na teden, že na Hrvaškem pa imata Split in Nacional treninge vsak dan, včasih celo dva na dan,« je opozoril Simeunović.

Ricardinho bo navduševal tudi v Stožicah

Slovenski reprezentanci je izjemen dosežek uspel lani, ko je z 1:0 ugnala špansko izbrano vrsto. Pred tem Španija skoraj deset let ni izgubila niti enega uradnega obračuna po rednem delu tekme. »Mi imamo dobre igralce, a še boljšo ekipo. Kolektivno je naša reprezentanca vrhunska in se lahko kosa z najboljšimi na svetu. Moja generacija ni bila tako dobra, saj se s takšnimi tekmeci nismo mogli boriti, toda novi rod je postavil zelo visoka merila, ki jim bo težko slediti.«

Novo veliko priložnost bo imela Slovenija prihodnje leto na evropskem prvenstvu, ki ga bo gostila ljubljanska dvorana Stožice. Skupaj z Milenkom Ačimovićem je ambasador prvenstva prav Simeunović. »Moja naloga je, da čim več govorim o prvenstvu. Naš cilj je, da bomo imeli polno dvorano, in to ne samo za tekme Slovenije,« je rekel.

Nobena skrivnost ni, kateri nogometaš bo v središču pozornosti. To je najboljši igralec na svetu – Ricardinho. »On je glavni obraz našega športa. Upam, da bo takšnih fantov čim več. Zdaj je ostal sam, saj je Brazilec Falcao končal kariero, a niti Portugalec Ricardinho ni več mlad, saj šteje 31 let. Čim prej mora priti nov takšen igralec, da ne bomo prej ostali še brez Ricardinha,« je opozoril Simeunović. Toda če bo le zdrav, bo Ricardinho gotovo še navduševal tudi prihodnjo zimo v Stožicah.