Selektor bo pogrešal strelca Novakovića

Ljubljana – Srečko Katanec je tekmo z Malto in vse drugo, kar zadeva kvalifikacijsko skupino za svetovno prvenstvo v Rusiji, predelal v slabih desetih minutah. A najbolj vznemirljivo je bilo zadnje poglavje, ki se mu ni mogel izogniti. Četudi je želel storiti prav to.

Novinarska konferenca se je ogrela na koncu. Srečko je imel na jeziku »strup«. »Moral bi nekaj povedati. Sem pozabil. Ampak ... ne bom,« je začel zaključno misel in jo na prigovarjanje novinarjev vendarle zapeljal v finiš za novo poglavje v slovenskem nogometu.

»Ali je imel res en klub trening ob šestih, ko je reprezentanca začela tekmo? To se lahko zgodi samo v Sloveniji,« je zadel žebljico na glavico. »Da ima le dva kilometra stran od naše tekme klub iz Ljubljane trening ob isti uri, je možno samo v Sloveniji,« Srečku res ni bilo mogoče očitati kritike, ki vendarle kaže na stanje duha v celotni nogometni družini, pomanjkanje nacionalne zavesti in spoštovanja reprezentance.

Malta je bila samo še ena slovenska »žrtev« na poti do končnega cilja, SP v Rusiji. »Zadovoljen sem, vsi so bili odlični, imeli smo moštvo in posameznika, kakršnega želi vsako moštvo. Lahko bi zmagali tudi z višjo razliko. Čeprav je Malta veljala za avtsajderja, ni bilo tako lahko. Takšne tekme so nevarne, toda fantje so jo izpeljali, kot sem želel,« je bil selektorjev pogled na tekmo. Katanec je prepričan, da bo Slovenija do zadnje tekme v igri za drugo mesto in za dodatne kvalifikacije. Zaključek nakazuje dramatične bitke do zadnje.

»Zdaj ste videli, Škotska ni tako slaba, kot ste mislili. Ko smo izgubili, je bila to katastrofa,« je v svojem slogu komentiral razplet v Glasgowu in si zaželel, da bodo najboljši skozi poletje našli klube, opravili priprave in igrali.

Posebno poglavje je seveda namenil še glavnemu zvezdniku poznega sobotnega popoldneva, Milivoju Novakoviću. »Ali ga bom pogrešal? Takšnega tipa napadalca bi pogrešal vsak. Je neprecenljiv, razume nogomet, ima odličen občutek za prostor in tajming. Tehnično je dovršen in vedno na pravem mestu ob pravem času,« je v pokoj pospremil drugega najboljšega strelca reprezentance, o katerem je še dodal, da je pravi predstavnik jugoslovanske nogometne šole, kakršnih ni več.

Tekma z Malto je zahtevala nekaj domišljije več in kombinatorike. Tudi Atalantin »razdiralec« Jasmin Kurtić je moral pokazati, da ima zamisel in potezo več. Dvoboj je komentiral z naslednjimi besedami: »Zmaga je bila zaslužena. Igrali smo dobro in moštveno, bili smo potrpežljivi. Čeprav nismo hitro zabili gola, smo vedeli, da ga bomo slej ko prej. Ko zabiješ na koncu polčasa gol, gotovo malo 'spodrežeš' noge tekmecu. Tudi v drugem polčasu smo igrali dobro, tekmo izpeljali do lepega konca.« Kajpak je namenil nekaj besed tudi osrednjemu zvezdniku. »Vesel sem za Milivoja Novakovića, ki se je na najboljši način poslovil od nogometa. Je veliko ime slovenskega nogometa, za nas je bil velik človek tako na igrišču kot zunaj njega. Želim mu vso srečo na nadaljnji poti, njemu in njegovi družini.«

Zahtevnost tekme je pojasnil tudi »Američan« Antonio Delamea Mlinar, ki je igral odločno in se predstavil kot resen kandidat za enega od štoperjev tudi za bitke, ki sledijo.

»Vtisi so pozitivni, bilo je težje igrati, ker so vsi pričakovali, da bo lahka tekma. Ampak vedeli smo, da Malta ni naivna ekipa, zato smo morali dati vse od sebe. Škoda, da ni bila razlika v golih še večja,« je dejal nekdanji član Olimpije.

Sobotni kapetan Bojan Jokić pa je, kot se spodobi za »trenerja« na igrišču, namenil besede »soborcu«, s katerim sta desetletje delila slabo in dobro v reprezentanci. »Veseli smo zmage in žalostni, ker odhaja Milivoje. Z velikimi črkami bo ostal zapisan v slovenskem nogometu,« je povedal kar sedem let mlajši Jokić, ki je proti Mlati igral že 83. tekmo za Slovenijo.