Tiskane izdaje
Kazan - Sinočnjega zmagovalca prvega polfinalnega obračuna na nogometnem medcelinskem pokalu v Rusiji med šampionoma Evrope in Južne Amerike, Portugalsko in Čilom, so ponudile šele enajstmetrovke, saj pred tem 40.855 gledalcev na Kazan Areni v 120 minutah ni videlo zadetkov. Končni razplet z zmago Čilencev ustreza razmerju moči na igrišču, saj bi zmagovalci - če ne prej - lahko dvoboj spravili pod streho v zadnjih izdihljajih drugega podaljška, ko jim je boginja sreče Fortuna obrnila hrbet.
Rezervist Francisco Silva je namreč odlično zaposlil Bayernovega zvezdnika Artura Vidala, ki je z razdalje bliskovito sprožil, toda namesto mreže zatresel vratnico, odbitek je priletel ravno na nogo še drugega rezervista Martina Rodrigueza, ki je imel pred seboj prazna vrata, ustrelil pa natanko v prečko. V enem napadu se je torej dvakrat zatresel okvir portugalskih vrat, toda kar je sreča Čilu vzela v podaljšku, mu je vrnila v loteriji z bele točke, glavni junak pa je bil seveda vratar Manchester Cityja Claudio Bravo.
Ostal je namreč nepremagan, saj je prebral namere kar treh nasprotnikovih izvajalcev - Ricarda Quaresme, Joaa Moutinha in Nanija, medtem ko so vsi trije igralci zmagovalnega moštva (Arturo Vidal, Aranguiz in Alexis Sanchez) zadeli v polno, še več, vratarja Ruija Patricia so vselej poslali v napačno smer. Izkušeni 34-letni Bravo, ki je z eno potezo ubranil ravno toliko enajstmetrovk kot v vsej minuli klubski sezoni v majici Cityja, si je kajpak zasluženo zagotovil priznanje za najboljšega igralca tekme.
»Navdušen sem. Kljub temu, da se mreži nista zatresli, so moji izbranci na igrišču pustili vse. Imeli so lepše priložnosti, sploh v zaključku podaljška, pomembno pa je, da si niti ekipa niti kdo od igralcev ni privoščil usodne napake. Fantje so trdo garali, pri enajstmetrovkah so se izkazali tako vratar kot izvajalci, zaslužili smo si finale. Moramo se prisiliti, da bomo igrali na zgornji meji sposobnosti, ko smo na 'polnih obratih', smo sposobni premagati vsakogar,« se je smejalo selektorju Čila Juanu Antoniu Pizziju.
Manj razlogov za zadovoljstvo je imel njegov kolega na portugalski klopi Fernando Santos: »To je bil vrhunski obračun odličnih reprezentanc, strogo odločenih, da bosta zmagali. Če bi lahko zmagali obe, bi bilo to še najpravičneje. A posrečilo se je Čilencem, zato smo jim športno segli v roko. Pri strelih z bele točke je bil mož odločitve njihov fantastični čuvaj mreže. Moji igralci, ki so tokrat zgrešili, so na lanskem evropskem prvenstvu vsi zadeli proti Poljski, takrat so bili junaki. Prevzemam polno odgovornost, da sem jih ponovno poklical k izvajanju najstrožjih kazni.«
