Šimundža: Hvala bogu, da je Maribor samozavesten

Ljubljana – »Dinamo ni Lyon,« je prepričan Ante Šimundža. Če ne bi sprejel samostojnega trenerskega izziva pri graškem GAK, bi strelec vijoličnih golov za ligo prvakov iz leta 1999 v teh dneh skupaj z Darkom Milaničem koval taktiko za prvi dvoboj z Zagrebčani. Pred prvo tekmo je za Delo razgrnil misli.

Je Dinamo za zdajšnji Maribor lahko kot Lyon za vaš Maribor iz sanjskega leta 1999?

Zelo težko je vleči primerjave in ocene. Lyon se je tedaj v evropskih razmerah vzpenjal, imel je za nas neverjeten proračun. Dinamo je zdaj nekakšen mali Lyon, s sicer krepko manjšim vložkom od Lyonovega in še vedno višjim vložkom, kot je Mariborov, toda gotovo ni tako velike razlike, kot je bila med mojim Mariborom in Francozi. Zdajšnji Maribor je organizacijsko in tekmovalno strahovito napredoval.

Izhodišče, da niste imeli kaj izgubiti in ste lahko le veliko pridobili, je bilo proti Lyonu prednost. Zdi se, da Tavares, Mezga, Mertelj in drugi zdaj celo realno upajo na skupno zmago. Mar bi to zavedanje, da je Dinamo premagljiv, lahko bilo prej slabost kot odlika?

Nas je tedaj dvignil Genk. Preživeli smo srhljivko v Belgiji in se sprostili. V tekmo z Lyonom smo šli približno takole. Zakaj ne bi nadaljevali uspešne zgodbe, saj nas nič ne stane, kaj ne? Sad tega je bila po mojem prepričanju taktično najpopolnejša tekma v zgodovini slovenskega kluba na evropski sceni, prva v gosteh. Bila je za v učbenike. Potem je vse steklo. Zdaj je razumevanje nekoliko drugačno. Igralci vedo, da tekmeci niso bav-bav. So premagljivi, toda to ni nič slabega. Ta Maribor je samozavesten, zorel je v evropski ligi in to, da verjame in zaupa v svoje sposobnosti, je – hvala bogu – lahko le pozitivno. Miselni preskok iz majhnosti v ambicioznost je opravil po vseh nepisanih in pisanih pravilih.

Zakaj je Maribor v prednosti?

Menim, da ima Maribor močnejši kolektiv kot Dinamo, ki ima res več posameznikov vrhunskega kova, toda nogomet je igra, v kateri večkrat odloča uigran kolekitv kot posameznik. Maribor je močnejši v kolektivni igri, ima močan naboj in samozavest. Hrvaški nogomet dobro spremljam in vem, da bodo Zagrebčani v podzavesti podcenjevali Mariborčane. Ne da bi to želeli, enostavno se jim bo to zgodilo. Ker verjamejo v to, da so boljši od Maribora. A je res, da bo dvoboj dolg najmanj 180 minut, da bo veliko odvisno od dnevne forme in seveda tudi od posameznikov.

Hrvaški mediji so spet »odkrili« Sammirja. Okoli Brazilca se vse vrti, on naj bi bil ključni mož, krepko naj bi nagnil jeziček na tehntici na zagrebško stran. Kakšno mnenje imate o Brazilcu s hrvaškim potnim listom?

Podobo superjunaka Sammirja so ustvarili mediji. Ne vem za tekmo, govorim za evropsko in ne hrvaške lige, ki bi jo odločil in dvignil ekipo, da bi igrala še boljše. Sem pa videl večino tekem, v katerih je moštvo izpostavilo Sammirja.

Je Maribor močnejši kot v minuli sezoni, čeprav se zdi, da je brez Daliborja Volaša in Etiena Velikonje slabši v napadu?

Maribor je boljši iz razumljivih in logičnih razlogov. Za seboj ima imenitno izkušnjo v evropski ligi, kilometrina je večja in tudi kot klub je še okrepil svojo podobo. Že prej sem izpostavil mariborsko najmočnejše orožje, moštvo. To je v minuli sezoni v ospredje porinilo Volaša in Velikonjo ter ni bilo odvisno od napadalcev. Zdaj sta v formi Tavares in Berić.

Dolgo ste bili Milaničev pomočnik. Pričakujete, da bi lahko tik pred zdajci uporabil taktično presenečenje? Ali je sploh mogoče presenetiti tekmece, ki se med seboj poznajo do obisti?

V treh letih sem dobro spoznal Darkov način dela in seveda tudi dobro vem, kako se pripravlja za tekmo, kako razmišlja in podobno. Prepričan sem, da ne bo iskal čudežne rešitve, ker se jim trenerji praviloma izogibajo. Lahko bi presenetil celo svoje igralce, kar seveda ni najboljše. Večina trenerjev stavi na delo in utrjujejo tisto, kar so ustvarjali iz treninga v trening. Kakšno zanko pa vseeno pričakujem.